pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za začasno odredbo
Pogoji za uporabo 63. člena ZDZdr po oceni sodišča druge stopnje v obravnavani zadevi niso podani, saj se tam navedeni ukrepi izvedejo le, če sodišče ob obisku osebe presodi, da je za ugotovitev, ali so podani razlogi za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom, potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave. Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje štelo, da nima dovolj podatkov za svojo odločitev, zaradi česar bi bilo potrebno opraviti nadaljnje medicinske preiskave. Prav nasprotno, sodišče prve stopnje je bilo mnenja, da na podlagi izvedenega dokaznega postopka lahko sprejme odločitev, zato pogoji za izdajo začasne odredbe po 63. členu ZDZdr niso podani.
pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - razlogi za prekinitev postopka - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo - neutemeljena pritožba
Tožnik v pritožbi v bistvenem navaja, da je nepravdni postopek postavitve pod skrbništvo nezakonit. Vse te razloge bo lahko navajal v tistem postopku, tudi z morebitnimi pravnimi sredstvi, niso pa to razlogi, ki bi vplivali na odločitev o prekinitvi tega pravdnega postopka. Zanjo namreč obstaja zakonsko določen razlog, to je tek postopka zaradi postavitve tožnika pod skrbništvo.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00069800
ZDZdr člen 74, 75, 75/1, 77, 77/2.
sprejem osebe v varovani oddelek - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - shizofrenija - izvedensko mnenje
Glede na sodno prakso ni možno, da bi bila oseba, ki varstvo in oskrbo v socialno varstveni ustanovi potrebuje, zaradi prezasedenosti teh ustanov prepuščena sama sebi oz. v oskrbo oseb, ki ji tega varstva niso sposobne nuditi. Pri reševanju podobnega ustavno nevzdržnega položaja – ali zaradi prezasedenosti socialno varstvenih zavodov osebo zadržati v psihiatrični bolnišnici ali jo pustiti brez ustreznega varstva – se je Vrhovno sodišče izreklo, da je zadržanje osebe na varovanem oddelku psihiatrične bolnišnice boljša izbira.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje - paranoidna shizofrenija - psihiatrično izvedensko mnenje - način zdravljenja - prekoračitev policijskih pooblastil - okvara sluha
Način zdravstvene obravnave v UPK X. in postopanje policije nista predmet presoje pri odločanju o utemeljenosti pritožbe zoper sklep o zadržanju osebe na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
odmera izvedenine - nagrada in stroški izvedenca za opravljeno izvedensko delo - postopek za sodno ureditev meje - naknadna razdružitev postopka - utemeljitev priglašenih stroškov ter nagrade - pritožba zoper sklep o stroških postopka - odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - popravni sklep o stroških postopka - razveljavitev sklepa med pritožbenim postopkom - pritožba zoper popravni sklep - nevložitev pritožbe - odločanje sodišča druge stopnje o pritožbi - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - zavrženje pritožbe - zmotna uporaba materialnega prava - pravilna priglasitev stroškov
Sodišče prve stopnje bi moralo po prejemu stroškovnika izvedenca pozvati, naj priglašene stroške porazdeli tako, da bo v vsaki zadevi prejel plačilo za delo, ki ga je opravil v zvezi s posamezno zadevo. Ker tega ni storilo, je zmotno uporabilo materialno pravo.
odločanje sodišča prve stopnje o pritožbi - pravica do izjave v nepravdnem postopku - kršitev pravice do izjave - nejasna in nepopolna obrazložitev - odmera nagrade in stroškov izvedenca
Določba drugega odstavka 36. člena ZNP-1 dovoljuje spremembo / razveljavitev sklepa le, če se prizadete osebe (v konkretnem primeru: udeleženci postopka) s tem strinjajo, ali pa če s spremembo / razveljavitvijo ne bi bile prizadete pravice udeležencev. Ali se strinjajo s spremembo / razveljavitvijo, bi lahko sodišče udeleženci obvestili le, če bi jim bil predhodno posredovan izvedenčev dopis. Zato jim je bila nedvomno kršena pravica do izjave.
Opredelitev zahtevane nagrade in stroškov v stroškovniku je dvoumna in nejasna. Sodišče prve stopnje bi zato moralo pred izdajo sklepa o izvedenini to razčistiti in izvedenca pozvati, da to nejasnost in dvoumnost pojasni.
nasilje v družini - zavrnitev predloga - pogoji za izdajo ukrepa - neizpolnitev pogojev - ekonomsko nasilje - pojem nasilja v družini - nedokazanost - dokazna ocena - uporaba skupne nepremičnine
Ekonomsko nasilje v skladu s šestim odstavkom 3. člena ZPND1 pomeni neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje žrtve pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju premoženja, s katerim žrtev samostojno razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov, neupravičeno neizpolnjevanje finančnih oziroma premoženjskih obveznosti do družinskega člana ali neupravičeno prelaganje premoženjskih obveznosti na družinskega člana.
V skladu s tretjim odstavkom 3. člena ZPND je fizično nasilje vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti ali da kaj trpi ali ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje in ji povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe.
Predlagateljica ni uspela izkazati, da je bila žrtev družinskega nasilja s strani nasprotnega udeleženca.
Ukrepi po ZPND so, kot je pravilno izpostavilo že sodišče prve stopnje, nujne in začasne narave in ne morejo voditi do dolgoročne izključitve skupnega lastnika iz uporabe nepremičnin. Glede na situacijo bosta zato morala udeleženca njuno skupno premoženje razdeliti. To pa pomeni, da bo treba v pravdnem postopku najprej ugotoviti obseg tega premoženja in deležev enega in drugega na njem, šele potem pa v nepravdnem postopku premoženje tudi razdeliti. Zato je gotovo sporazumna oziroma alternativna rešitev njunega premoženjskega razmerja najboljša in najhitrejša rešitev.
pripadajoče zemljišče k stavbi - stroški nepravdnega postopka - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - stroški etažnega lastnika - predujem za stroške - razmerja med etažnimi lastniki - izvršba na denarna sredstva na računu - rezervni sklad - prodaja posameznega dela stavbe
Če je udeleženec založil predujem za potrebne stroške postopka, ki so skupni stroški etažnih lastnikov stavbe v etažni lastnini, sodišče odloči, da mu vsakokratni etažni lastniki oziroma pridobitelji posameznih delov v stavbi vsak sorazmerno svojemu idealnemu deležu solastnine na skupnih delih stavbe povrnejo plačani predujem v treh mesecih.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - razlogi za odklonitev - rok za izpolnitev obveznosti - primernost roka - nekonkretiziran pritožbeni očitek
Družbenik svoje zahteve po informaciji ali vpogledu ni dolžan posebej utemeljevati, lahko pa se od njega na podlagi dolžnosti lojalnosti do družbe zahteva, da nakaže, za kaj informacijo ali vpogled potrebuje.
Tudi pooblaščenca veže dolžnost varovanja poslovnih skrivnosti. Sodna praksa tudi dopušča, da je predlagatelju pri vpogledu na pomoč tretja oseba, saj se le na ta način lahko zagotovi družbeniku, ki morebiti nima ustreznega strokovnega znanja za zbiranje in analizo podatkov iz poslovanja gospodarske družbe, celovito uresničevanje njegove pravice do informacij in vpogleda.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - način izvrševanja stikov - razširitev stikov - mladoletni otroci - stanje v času odločanja - obseg stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - mnenje otroka - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - strokovno znanje
Razširjen obseg stikov bi omogočil večjo medsebojno povezanost med očetom in otroki. Obseg, v okviru katerega so potekali stiki (torek in sreda popoldan) je bil nezadosten, da bi lahko omogočal grajenje oziroma ohranitev zaupljivega odnosa, dobrih in kvalitetnih odnosov z očetom, ki imajo pomembno vlogo za regulacijo čustev in čutenj pri otrocih ter nedvomno prispevajo k ustvarjanju njihovega notranjega občutka, da so vredni in ljubljeni.
ZNP-1 člen 10, 10/1, 57, 57/3. DZ člen 262, 262/1, 272, 272/2.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - okrajno sodišče - stvarno pristojno sodišče - delegacija pristojnosti v nepravdnem postopku - spor o pristojnosti med rednimi sodišči - spor o stvarni pristojnosti - zakoniti sodnik
Iz predloga okrajnega sodišča za odločitev v sporu o pristojnosti izhaja napačno stališče, da bi moralo o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo odločiti okrožno sodišče v pravdnem postopku, v katerem se je postavilo vprašanje procesne sposobnosti osebe. Takšno stališče naj bi izhajalo iz komentarja ZNP-1, v katerem je navedeno, da sodišče lahko ob obravnavanju predloga v predlagalnem nepravdnem postopku začne še postopek po uradni dolžnosti in da bo v obeh primerih zakoniti sodnik on sam. Tak primer torej ni enak obravnavanemu. V obravnavani zadevi je okrožno sodišče (torej drugo stvarno pristojno sodišče) v pravdnem postopku ugotovilo obstoj okoliščin, ki kažejo na to, da oseba ni sposobna brez škode zase poskrbeti za svoje pravice in koristi. Zato je na okrajno sodišče, ki je stvarno pristojno za odločanje v teh zadevah, naslovilo pobudo za uvedbo postopka za postavitev osebe pod skrbništvo po uradni dolžnosti.
ZDen člen 5, 42, 42/1, 51, 56, 56/1, 56/3, 62, 66, 66/1. ZPP člen 315. ZNP člen 2.
denacionalizacija nepremičnin - vmesni sklep - oblika denacionalizacije - vrnitev premoženja v naravi - ovire za vrnitev nepremičnin v naravi - odškodnina v obveznicah - denacionalizacijski postopek - dispozitivnost postopka - denacionalizacijski zavezanec - Slovenski državni holding (SDH)
V nepravdnem denacionalizacijskem postopku je glede na vsebino zahtevka vmesni sklep o podlagi za denacionalizacijo nepremičnin dopusten. V obravnavanem primeru je bil že izdan.
Za izpodbijani sklep, ki zavrne (predlagano) obliko denacionalizacije, ni podlage ne v 66. členu ZDen, ker je odločanje o obliki vrnitve sestavni del odločanja o predlagani denacionalizaciji, niti v 315. členu ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker odločanje o obliki denacionalizacije ne spada v odločanje o upravičenosti do denacionalizacije (temelju zahtevka).
Zavrnilni sklep že po svoji naravi ne more predstavljati vmesne odločbe, ampak le končno odločbo.
Sodišče je pri odločanju o zahtevi za denacionalizacijo v celoti vezano na predlog oziroma zahtevek stranke. To velja tako glede oblike denacionalizacije, kot zavezancev za predlagano obliko denacionalizacije.
Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Dol pri Ljubljani (1998) člen 1. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Dol pri Ljubljani (2014) člen 1.
nujna pot - ugotovitev služnosti pravice hoje in voženj - potrebe gospodujočega zemljišča - denarno nadomestilo za uporabo nujne poti - izračun nadomestila - odmera nadomestila - merila za ugotovitev vrednosti zemljišča - tržna cena - stavbna zemljišča - dokaz s sodnim izvedencem - kategorizacija javnih cest - kategorizirana javna pot - opustitev izvedbe razlastitvenega postopka - neustavnost občinskih odlokov
Izvedenec je pri izračunu izhodiščne vrednosti parcel upošteval, da se nujna pot ustanavlja za trajno obdobje, da bo vpisana v zemljiško knjigo, da se lahko prenaša na pravne naslednike, da gre za eno lastniško nepremičnino na gospodujočem zemljišču in s tem za manjše število uporabnikov, in da gre za srednjo povprečno stopnjo obremenjenosti služečih zemljišč.
Če se nujna pot določi po že obstoječi poti, je pri izračunu nadomestila treba upoštevati tudi vrednost zgrajene poti ter število subjektov, ki imajo pravico pot uporabljati.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - prisilni ukrep - duševna bolezen - bipolarna afektivna motnja - psihiatrično izvedensko mnenje - ogrožanje življenja in zdravja - ogrožanje sebe in drugih - agresivnost - opustitev zdravljenja
Strokovne ocene izvedenke psihiatrične stroke o obstoju in posledicah duševne bolezni pritožba ne more izpodbiti s sklicevanjem na izpovedbo udeleženca glede incidenta, ki je bil povod za hospitalizacijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00069283
DZ člen 7, 7/4, 143, 157, 157/2, 157/3, 158, 161. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42.
izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - restriktiven pristop - ogroženost otroka - ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe - izvedba dodatnih dokazov - načelo kontradiktornosti pri izvajanju dokazov - koristi otroka kot pravni standard - pridobitev mnenja otroka
V primeru odločanja o ugovoru zoper že izdano začasno odredbo, mora sodišče, kljub temu, da še vedno odloča z znižanim standardom verjetnosti, razen v izjemnih okoliščinah, praviloma izvesti dodatne dokaze, na podlagi katerih lahko preveri svojo prejšnjo odločitev.
udeležba v nepravdnem postopku - prijava udeležbe - zavrnitev predloga - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe
V tem nepravdnem postopku bi imela pravni interes za pritožbo zoper sklep, s katerim je bila udeležba zavrnjena, zavrnjena prijaviteljica A. d. o. o., nima pa ga nasprotna udeleženka postopka, saj odločitev, da se prijaviteljici ne dopusti udeležba, na pravni in procesni položaj nasprotne udeleženke (ne v tem nepravdnem postopku ne v okviru pravic materialnega prava) ne more vplivati. Tudi izboljšati si ga ne more, saj izpodbijani sklep za nasprotno udeleženko kot pritožnico ne pomeni neugodne odločbe, saj se zavrnitev udeležbe ne nanaša nanjo, ampak na prijaviteljico te udeležbe. Pri zatrjevanju in izkazovanju pravnega interesa, ki je predpostavka za dopustnost pritožbe, pa bi morala nasprotna udeleženka izkazati, da bo lahko zaščitila svoj pravni položaj. Njen interes bi moral biti praven in konkreten; korist, ki jo pričakuje od sodišča, bi se morala odražati v določeni sferi njenih pravic. Kaj takega pa iz pritožbenih navedb ne izhaja.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00066985
ZPND člen 3a, 4, 4/2. DZ člen 141, 141/2. SZ-1 člen 110.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi po zpnd - nasilje nad otrokom - ogroženost otroka - žrtev nasilja v družini - stiki pod nadzorom - največja korist otroka - grožnja - ekonomsko nasilje - kazenska ovadba - sodno varstvo - zavrnitev dokaznih predlogov - konkretizirane trditve - trditveno in dokazno breme - nižji dokazni standard - pritožbena novota - tuje pravo
Za dokazni postopek, ki se vodi po ZPND, velja nižji standard materialne resnice, temu pa se prilagaja nabor dokazov. Dokazni postopek po ZPND mora biti hiter, strnjen, intenziven in ne ekstenziven, kar uokvirja omejen obseg izvedbe dokazov.
Vse dokler nasprotni udeleženec uveljavlja pravno varstvo v sodnih postopkih, sodeluje s CSD in sledi odločitvam sodišča in napotkom CSD glede stikov, ne izvaja nasilja (fizičnega ali psihičnega) zoper otroke ali predlagateljico, bo deležen sodnega varstva, kljub slabšim starševskim kapacitetam.
Res je, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je treba stike med nasprotnim udeležencem in otroki izvajati pod nadzorom, kar pa posledično ne pomeni, da bi bilo treba v tem postopku izreči ukrepe po ZPND.
ZVEtL-1 člen 17, 17/2. SPZ člen 40, 65, 65/1, 70. ZPP člen 286.
postopek za delitev solastnega premoženja - oblikovanje etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - ustanovitev etažne lastnine - prizidek k zgradbi - nerazdeljena nepremičnina - solastnina na nepremičnini - pravočasne navedbe - prepozne navedbe - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pravni temelj pridobitve pravice - prenos lastninske pravice - vsebina pogodbe - posest nepremičnine - fizična delitev solastne nepremičnine
V obravnavani zadevi gre za kombinacijo lastninskih stanj, in sicer za dejansko etažno lastnino na stavbi 001 ter za klasično solastnino na stavbi 002, ki pravno ni bila razdeljena. Stavbo 001 (stanovanjska stavba) je razdelil prvotni lastnik stavbe B. B. z darilno pogodbo, ki jo je sklenil leta 1973 s hčerko, prvo predlagateljico, leta 1996 pa je sinu C. C., pravnemu predniku nasprotnih udeležencev, podaril svoj natančno opisan del te stavbe. Glede tega se je strinjala tudi prva predlagateljica v svojih vlogah, kjer je na več mestih navedla, da je obravnavana stavba 001 v naravi že razdeljena, kar je sodišče prve stopnje tudi izpostavilo v 19. točki izpodbijane odločbe. Glede prizidka, ki predstavlja stavbo 002, pa je bilo v postopku ugotovljeno, da gre na tej stavbi za klasično solastnino, saj ta v naravi ni bil pravno veljavno razdeljen, ker pravni prednik B. B. za podaritev prizidka sinu C. C. leta 1993 ni imel soglasja prve predlagateljice, ki je bila solastnica zemljišča, na katerem je bil prizidek zgrajen s skupno gradnjo prve predlagateljice in B. B. Zakaj je sodišče prve stopnje prizidek, ki je v solastnini prve predlagateljice in nasprotnih udeležencev, razdelilo na dva posamezna dela (etažni enoti), je sodišče navedlo v 48. točki obrazložitve, in sicer ker je vzpostavitev tretjega posameznega dela (prizidka) potrebna zaradi kasnejše delitve, ki pa bo opravljena po pravilih za delitev solastnine.
Ker je B. B. prvi predlagateljici ob daritvi leta 1973 poleg dela stanovanjske stavbe (zgornje etaže) podaril tudi zemljišče, ki pa je ostalo nerazdeljeno, kar izhaja iz vsebine darilne pogodbe iz leta 1973, so neutemeljene pritožbene navedbe, s katerimi pritožba izpodbija ugotovitev o obstoju solastnega deleža prve predlagateljice 2/5 na zemljišču, in pritožbeno izpodbijanje ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo predmet daritve prvi predlagateljici leta 1973 tudi zemljišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066932
ZPP člen 155, 155/1, 337, 337/1. SPZ člen 88, 212. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2. ZNP-1 člen 179.
nujna pot - varstvo služnostne pravice - oviranje izvrševanja služnosti - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - težko nadomestljiva škoda - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - pravica dostopa do nepremičnine - služnostna pot - ustanovitev nujne poti - širina nujne poti - pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti - nedopustna pritožbena novota - objektivno nova dejstva
Če sta nasprotna udeleženca zožila širino nujne poti z naknadno postavitvijo betonskih stebričkov, to ne utemeljuje zahteve po razširitvi nujne poti, temveč bi bilo na mestu varstvo že obstoječe služnostne pravice zaradi njenega oviranja.
Predmet pritožbenih novot so lahko le subjektivno nova dejstva, ne pa tudi objektivno nova dejstva, to je dejstva, ki so nastala šele po izdaji sklepa sodišča prve stopnje.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - uvedba postopka po uradni dolžnosti - obstoj utemeljenega razloga - presoja vseh okoliščin
Ko sodišče presoja verjetno utemeljenost razloga za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, ne izhaja le iz besedila pobude za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, ampak presoja vse informacije, ki jih ima na voljo.