ZVEtL-1 člen 3, 24, 35. ZNP-1 člen 9, 32, 32/1, 155, 155/4. ZPP člen 3, 3/3. ZIZ člen 1, 1/1, 3.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek vzpostavitve etažne lastnine - prekinitev nepravdnega postopka - spor o lastništvu nepremičnine - izvršilni postopek - pogoji za prekinitev postopka
Za prekinitev postopka vzpostavitve etažne lastnine ni zakonskih pogojev. Izvršilni (niti znotraj njega pravdni) postopek v zvezi s sporno nepremičnino ne predstavlja ovire za tek predmetnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Spor o tem, ali nepremičnina dejansko predstavlja premoženje v izključni lasti drugega nasprotnega udeleženca, namreč v izvršilnem postopku ne bo rešen, končna odločitev sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine pa tudi ne predstavlja ovire za kasnejše uveljavljanje stvarnih pravic v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00082643
ZVEtL-1 člen 23, 43, 44.
splošni skupni del več stavb - ustanovitev služnosti v javno korist - dovozna pot - javna površina - posebna raba javne površine - pavšalne pritožbene navedbe - ravnanje v nasprotju s svojim preteklim ravnanjem
Navedba, da gre za javno površino, je v nasprotju z ravnanjem pritožnice v postopku pred sodiščem prve stopnje, ko ni nasprotovala elaboratu in ugotovitvi, da je predmetna sporna parcela dovozna pot k navedenim trem stavbam.
spori iz družinskega razmerja - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v krizni center - pogoji za premestitev - selitev - ogroženost otroka - povezanost z družino - otrokova želja - največja korist otroka - selitev na drugo lokacijo
Drži, da selitev družine ni neobičajno dejanje v življenju in zgolj stiska otroka pri tem ne more biti razlog za zavrnitev premestitve/selitve. Da za slednje sprejme ukrep sodišče, pa morajo biti izkazane takšne okoliščine, ki kažejo na to, da je otrok ogrožen.
postopek za izdajo začasne odredbe - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - način prevzema otroka ob izvrševanju stikov - začasna ukinitev stikov - ogroženost otroka - stiska otroka - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da je predlagatelj v komunikaciji težaven in da je njegovo vedenje v stresnih situacijah impulzivno. Najbolj problematični so prevzemi/predaje otroka. To je zaznalo tudi sodišče, zato je z začasno odredbo po uradni dolžnosti, z namenom zmanjšanja konfliktnih situacij spremenilo mesto, kjer predlagatelj sina prevzema. Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju izpodbijanega sklepa, da dečkova stiska ob prehodu od matere k očetu (še) ni razlog za ukinitev stikov z očetom. Procesno gradivo izkazuje, da je dečkova čustvena stiska posledica nepravilnega ravnanja in postopanja obeh staršev, ki med seboj neustrezno komunicirata in se prezirata. Nikakor pa ni z verjetnostjo izkazano, da bi bil deček na stikih z očetom ogrožen.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082611
DZ člen 161, 269. ZPP člen 11.
začasne odredbe v sporih iz družinskopravnih razmerij - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme v predlogu za izdajo začasne odredbe - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi - obrazloženost pritožbe - zloraba procesnih pravic - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v zavod - kolizijski skrbnik otroka - ukrep trajnejše narave - duševne motnje
Drži, da mora sodišče v postopkih, kjer se odloča o pravicah in koristih mladoletnih otrok, tudi po uradni dolžnosti ugotavljati dejstva in izvajati dokaze. Vendar je treba upoštevati tudi, da je pritožba samostojno pravno sredstvo zoper odločbo sodišča prve stopnje, zato se od obrazložene pritožbe pričakuje, da bo vzpostavila vsebinski dialog z razlogi izpodbijane prvostopenjske odločbe. Predmetni pritožbi sta v veliki meri identični, deloma dobesedno prepisani, hkrati pa z nosilnimi razlogi obeh izpodbijanih sklepov ne vzpostavita vsebinske polemike. Ne v eni ne v drugi pritožbi pritožnica ne pove, katere njene navedbe oziroma dokaze ali dokazne predloge bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati. Pritožba navaja, da je sodišče zaključke napravilo brez kakršnekoli vsebinske presoje in obrazložitve - dejansko drži prav nasprotno, brez kakršnekoli vsebinske obrazložitve sta obe pritožbi. Tako prazno, frivolno pritoževanje pravzaprav pomeni zlorabo procesnih pravic (11. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).
ZVEtL-1 člen 1, 3, 41, 44, 44/1, 44/2, 45, 46, 46-2, 50, 50/1, 50/2. SPZ člen 8, 271. ZLNDL člen 1. ZNP-1 člen 19, 19/1, 40, 40/1, 42. ZPP člen 325, 325/1, 332.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji za začetek postopka - upravičeni predlagatelj - stvarna pristojnost sodišča - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - pridobitev lastninske pravice na stavbi - razmerje med pravdnim in nepravdnim postopkom - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa
Ni nujno, da bi moral predlagatelj za ugotovitev obstoja svoje lastninske pravice na pripadajočem zemljišču stavbe zoper zemljiškoknjižne lastnike nepremičnin, ki naj bi se ugotovile kot pripadajoče zemljišče k stavbi, vložiti tožbo. Do leta 2008 je bilo res tako, od tedaj dalje pa je za tovrstna vprašanja predpisan poseben nepravdni postopek po določbah ZVEtL. Pri tem ZVEtL ni ukinil možnosti, da se tovrstne situacije rešujejo v pravdi, temveč je le predpisan dodatni postopek, v katerem je ta vprašanja mogoče reševati. Izbira, kateri postopek bo začel, pa je prepuščena upravičencu.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00083301
ZIZ člen 272, 272/2, 272/3. SPZ člen 33, 36.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - reverzibilnost začasne odredbe - petitorni spor - verjetnost obstoja terjatve - pravica do posesti
Ker je tema razpravljanja v petitornem postopku povsem druga, pravnomočna odločitev v motenjskem sporu za razpravljanje o njej ne predstavlja ovire. Prav tako ne predstavlja ovire za zagotovitev začasnega varstva pravice (oziroma terjatve) z začasno odredbo na podlagi verjetne izkazanosti pravice in ob hkratni izkazanosti izpolnjenosti enega izmed pogojev iz drugega in tretjega odstavka 272. člena ZIZ, ki v motenjskem sporu niso bili in tudi niso mogli biti presojani.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082716
ZNP-1 člen 149, 151. URS člen 22.
ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med solastniki z začasno odredbo - vsebinska identičnost tožbenega predloga in predloga začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nadomestitev soglasja solastnikov - nujen posel rednega upravljanja - nujna vzdrževalna dela na stavbi - načelo kontradiktornosti postopka - ekonomska upravičenost posla - namen postopka - pravice solastnika nepremičnine - dejanska etažna lastnina - skupni del večstanovanjske stavbe
Po 151. členu ZNP-1 je dopustno izdati začasno odredbo, ki se v celoti ujema s predlogom odločitve o glavni stvari, le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Če predlagatelj tega pogoja ne izkaže, sodišče ne sme slediti predlogu za izdajo začasne odredbe, saj bi v takšnem primeru brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez pravice nasprotne stranke, da uveljavlja svoje interese, dejansko ugodilo predlogu za odločitev o glavni stvari.
Ekonomska upravičenost izvedbe del ne more biti kriterij za poseg v pravice nasprotnih udeležencev že z izdajo začasne odredbe. Ta je lahko eden od kriterijev v postopku odločanja o glavni stvari.
ZGD-1 člen 50, 50/2, 505, 505-5. ZPPDFT-2 člen 1, 1/1, 40. ZNP-1 člen 21, 21/1, 42.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sodno imenovanje poslovodje - poslovodja v sili - predlog za imenovanje - predlagatelj postopka - nepravdni postopek - pravni interes - korporacijske pravice - pravice družbenikov - odločanje družbenikov - članske pravice družbenika - dejanski lastnik - pravno varovano upravičenje - interes za udeležbo - materialni udeleženec
Predlagatelj nima pravno varovanega upravičenja za vložitev predloga za sodno imenovanje poslovodje nasprotnega udeleženca (t. i. poslovodje v sili). Upravljalske pravice ter druge članske pravice v družbi imajo po pravu gospodarskih družb njeni družbeniki, ne pa tudi družbeniki družbenikov. Pravnega interesa za postavitev poslovodje s trditvijo, da je večinski dejanski lastnik nasprotnega udeleženca, ni uspel utemeljiti.
Pojem "dejanski lastnik" ne izhaja iz prava gospodarskih družb, temveč iz ZPPDFT-2. Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb (prvi odstavek 1. člena ZPPDFT-2). Zakon vzpostavlja register dejanskih lastnikov, ki je baza podatkov, v kateri se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. V ZPPDFT-2 je opredeljen pojem dejanskega lastnika, ki je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali jo kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija (40. člen ZPPDFT-2). Ta zakon pa ne daje dejanskim lastnikom pravnih upravičenj, ki izhajajo za družbenike iz naslova članstva v družbi. Upravljalske oziroma članske pravice, na katere se sklicuje pritožnik, pripadajo družbeniku nasprotnega udeleženca, ne pa njegovemu dejanskemu lastniku.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - psihiatrično izvedensko mnenje - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - zdravljenje zaradi kontroliranja prejemanja zdravil - način zdravljenja - bolnišnično zdravljenje - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - sposobnost sodelovati v postopku
Odločitev sodišča prve stopnje, da se udeležencu omeji pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, temelji na strokovni presoji izvedenke, ki je ocenila, da bi lahko v nasprotnem primeru zanj nastale škodljive posledice (tretji odstavek 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr), in sicer bi se udeleženec glede na takratno psihično stanje še dodatno vznemiril, to pa bi njegovo psihično stanje poslabšalo. Njegove pravice in koristi je v postopku dokazovanja zastopal odvetnik. Odvetnik predlogu izvedenke ni nasprotoval.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - izvedensko mnenje
Skrbništvo za odrasle osebe je oblika varstva odraslih oseb, ki zaradi različnih vzrokov, ki vplivajo na zmožnost razsojanja, niso sposobne brez škode zase same poskrbeti za svoje pravice in koristi. Institut je namenjen predvsem za varstvo oseb v primeru trajnejših težav. Postavitev skrbnika je oblika podpore, ki jo te osebe potrebujejo, da bodo lahko dejansko uresničile pravico do odločanja o svojih zadevah. Skrbnikove naloge niso omejene le na nastopanje v pravnih razmerjih in skrbi za premoženje, v ospredju skrbništva je skrb za osebo, da bo ta živela izpolnjeno življenje. Premoženje, ki ga ima oseba, pa je namenjeno predvsem za zagotavljanje blaginje osebe.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - skrbništvo nad odraslo osebo - namen skrbništva - paranoidna shizofrenija
Ukrep, ki ga zasleduje izpodbijani sklep, ni kaznovalne narave, ampak gre za pomoč, zreducirano na splošno spremljanje in spodbujanje nasprotnega udeleženca, predvsem v skrbi za njegovo zdravje ter z osredotočenostjo na varnost glede razpolaganja z večjim premoženjem in pomoč v sodnih in nekaterih upravnih postopkih. Nasprotnemu udeležencu je ohranjena največja stopnja samostojnosti in funkcioniranje v dejavnostih in na življenjskih segmentih, ki jih sam brez težav obvladuje. Če pa se bodo okoliščine, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje kasneje spremenile oziroma bodo razlogi, zaradi katerih je bil nasprotni udeleženec postavljen pod skrbništvo, prenehali, bo sodišče lahko skrbništvo ukinilo.
ugovor zoper prepis zvočnega posnetka - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Sklep sodišča prve stopnje o takšnem strankinem ugovoru spada med sklepe, ki se nanašajo na vodstvo obravnave (298. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1)1. Zoper takšne sklepe po izrecni določbi četrtega odstavka 298. člena ZPP ni posebne pritožbe.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
Sodišče prve stopnje je utemeljeno verjelo izvedenki, da porušeno delovanje ščitnice vpliva tako na psihično stanje kot tudi na delovanje srca, pljuč in vseh ostalih funkcij v telesu, ki so povezane s ščitničnimi hormoni, in ni podvomilo o strokovnosti njene ocene, (-) da bi ob nezdravljenju tako porušenega delovanja ščitnice zadržana huje ogrožala svoje zdravje in tudi življenje, saj bi lahko prišlo do motenj srčnega ritma in celo do zastoja srca; (-) da zadržana zdravila za zdravljenje ščitničnih težav neracionalno odklanja, ker jim ne zaupa; njena odklonilnost pa je posledica trenutnega psihičnega stanja, zaradi katerega je do kakršnegakoli diagnosticiranja zdravstvenih težav in uvajanja novih zdravil nezaupljiva in že v začetku povsem odklonilna. Sodišče prve stopnje je po obrazloženem pravilno zaključilo, da je podan tudi pogoj iz druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, to je hudo ogrožanje zdravja in življenja zadržane.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - dejanska uporaba nepremičnine - sporazum o delitvi - listina - predlagani dokazi - dokazno pravilo - dokaz z zaslišanjem prič - skupna uporaba - klet - skupni prostori - kletni prostori kot posamezni deli stavbe - kršitev pravice do obravnavanja - pravica do izjave - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - pripravljalna dela
Sklenjen dogovor iz leta 1985 ni bil vpisan v zemljiško knjigo, zato ni izključeno, da se je dogovor o delitvi izvrševal drugače, kot je sklepati iz zapisa. Sklenjen dogovor je tako le eden od dokazov glede dejanske uporabe nepremičnine, ne pa edini. Za dokaz dejanske uporabe ni predpisano dokazno pravilo, ampak lahko stranke to dejstvo dokazujejo v vsemi dokazi, ki so jim na voljo. Med temi je tudi dokaz z zaslišanjem prič. Predlagatelj v pritožbi opozarja ravno na to, da sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem prič, ki ju je predlagal in ki bi izpovedovali, da se dejanska etažna lastnina ni oblikovala na način, kot izhaja iz dogovora iz leta 1985, ampak da je bila dogovorjena skupna uporaba kletnih prostorov. Sodišče je z neizvedbo tega dokaza predlagatelju vzelo možnost, da dokazuje zatrjevano več kot 30-letno dejansko uporabo spornih prostorov, kar pomeni procesno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZNP-1 člen 108. ZPP člen 18, 70, 70/6, 247. ZSV člen 86. ZUP člen 38.
mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izločitev strokovnega sodelavca - pristojnost za odločanje
Glede na to, da v zadevi II N 77/2023 nasprotni udeleženki (strokovni delavki CSD) nista odločali o pravicah in obveznostih strank, temveč sta podali strokovno mnenje, ki je primerljivo z mnenjem sodnega izvedenca, je treba za odločanje o njuni izločitvi smiselno uporabiti določbo 247. člena ZPP (v zvezi z 42. členom ZNP-1) o izločitvi izvedencev. To pa pomeni, da za odločanje o izločitvi strokovnih delavk CSD, ki sta v sodnem postopku za varstvo koristi otrok (II N 77/2023) pripravili strokovno mnenje, ni pristojen odločati CSD, temveč sodišče (četrti odstavek 247. člena ZPP).
DZ člen 141, 141/1, 141/2, 183, 189, 190, 194, 196.
razmerja med starši in otrokom - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka - dogovor - upoštevanje otrokovih želja - določitev preživnine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - stroški bivanja - otroški dodatek - mesečna plača - jubilejna nagrada - prevozni stroški - dodatni viri dohodka - razporeditev preživninskega bremena
Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da je v postopku pred sodiščem prve stopnje izrazil željo, da bi stiki z otrokom potekali po vsakokratnem njunem dogovoru. Takemu predlogu je sodišče prve stopnje sledilo tudi iz razloga, ker je enak predlog dal CSD na podlagi razgovora z udeležencema in hčerama, ob upoštevanju trditev nasprotnega udeleženca, da ni moč opredeljeno določiti stikov zaradi njegovih službenih obveznosti. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo tudi druge objektivne dejavnike, torej ne le subjektivnih dejavnikov (željo otroka), ko je skozi vrednostna merila iz določbe 141. člena DZ, ki v ospredje postavlja otroka, ki je nosilec pravice do stikov z obema staršema, presojalo s kakšnimi stiki se zagotavljajo koristi otroka.
ZVEtL-1 člen 23, 23/1, 24, 30, 35, 35/1, 45. SPZ člen 256, 256/1, 257, 271, 271/1. ZEN člen 24, 24/1.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - domneva o skupnih delih stavbe - zakonske domneve - zakonita stavbna pravica - pripadajoče zemljišče k stavbi - splošni skupni del - zavrnitev predlaganih dokazov - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz
Domneve glede skupnih delov stavbe ZVEtL-1 predpisuje v 23. členu. Namen teh domnev je, da se sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine čim manj ukvarja s spori o tem, kateri deli so skupni deli ter kakšne vrste skupnih delov so, to ugotovi le toliko, kolikor je nujno potrebno za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, in s stopnjo verjetnosti.
Stavbna pravica upravičencu omogoča, da ima na površini zemljišča ali pod njo v svoji lasti stavbo ali drugo zgradbo, trajno spojeno z zemljiščem, ter to zemljišče uporablja za te namene, lastnika zemljišča pa zavezuje, da mora to trpeti.
Dejanski stanovi, v katerih lahko pride do ugotovitve stavbne pravice, so primeri, ko lastnik stavbe na presečni dan uveljavitve SPZ ni imel lastninske pravice na nepremičnini, na kateri oziroma nad (sem spadajo tudi nadzemno izbočeni deli stavb) ali pod katero se stavba nahaja, ker ni šlo za njeno pripadajoče zemljišče. Ključno je torej stanje na dan 1. 1. 2003.
Potrebe otroka se (lahko) mesečno spreminjajo, kar pa ne zavezuje sodišča, da bi moralo (v konkretnem primeru) ugotavljati prav vsako spremembo. Že večkrat je bilo poudarjeno, da preživnina ne predstavlja natančnega matematičnega izračuna, ampak se določi na podlagi ocene otrokovih potreb in materialnih oziroma pridobitnih zmožnosti staršev (189. člen DZ). Temu postulatu je sodišče prve stopnje sledilo. Dečkove potrebe je ocenilo v višini, ki ustreza tako njegovi starosti kot aktivnostim, s katerimi se ukvarja.