vročitev sodnega pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - tek roka za vložitev pravnega sredstva - prepozen ugovor - zavrženje pritožbe
Drži navedba nasprotnega udeleženca, da v primeru, če naslovnik dokaže, da dejansko ni prebival na naslovu, kjer mu je bilo puščeno pisanje, vročitev s tim. fikcijo ni pravilna. Vendar je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ugotavljalo, kdaj se je nasprotni udeleženec s sklepom z dne 25. 8. 2022 dejansko seznanil. Od tedaj naprej je začel teči rok za pravno sredstvo, ki je bil, kot je pravilno navedeno v pravnem pouku, ugovor, ki ga rešuje sodišče prve stopnje.
Nasprotni udeleženec je v septembru po elektronski pošti od predlagateljice prejel v vednost sklep sodišča z dne 25. 8. 2022, v mesecu oktobru pa ga je prejel še po navadni pošti. Pritrditi gre predlagatelju, da se ni bil dolžan ravnati izključno po elektronskem sporočilu predlagateljice, vendar pa je bi s tem sporočilom s sodnim sklepom dejansko seznanjen in bi v nadaljevanju lahko sam ustrezno poskrbel za varstvo svojih pravic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00069041
ZIKS člen 145.. ZNZGP člen 7.a.. ZKP člen 416.
vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - prehod premoženja v državno last ex lege - prehod premoženja v državno last po zakonu - vezanost pravdnega sodišča na odločbo upravnega organa - načelo prirejenosti postopkov - prehod premoženja v državno last (nacionalizacija) - konfiskacija premoženja - zaplemba premoženja
Sodišče je pravilno ugotovilo značaj odločbe Izvršilnega odbora Okrajnega ljudskega odbora z dne 25. 4. 1952. Gre za nacionalizacijsko, deklaratorno odločbo upravnega organa, ki je ni mogoče vzporejati s kazensko zaplembno sodbo. Njena razveljavitev v obnovljenem kazenskem postopku nepravdnega sodišča ne veže.
udeleženec v nepravdnem postopku - pogoji za dopustitev udeležbe - izkazanost pravnega interesa - začasen odvzem otroka - namestitev otroka pri drugi osebi - ureditev stikov otroka s staršem - pravica do izjave
O posameznikovem pravnem interesu lahko govorimo le v primeru, da gre za neposreden in konkreten poseg v njegove pravice oziroma pravni položaj. Z nujnim odvzemom otroka nasprotni udeleženki pa v pravice oziroma pravni položaj udeleženca samo po sebi ni poseženo; poseženo je (šele) z namestitvijo in ureditvijo stikov, zato mu v tem delu postopka gre status udeleženca.
DZ člen 189, 197. ZNP-1 člen 21, 55, 55/2, 102, 102/1.
preživnina za mladoletnega otroka - sprememba višine preživnine - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - preživninska zmožnost staršev - premoženjsko stanje preživljalca - preživninske potrebe otroka - porazdelitev preživninskega bremena - predlagatelj postopka - dvofazni postopek - nasprotni predlog - znižanje preživnine
Če ni dokazana bistvena sprememba okoliščin, sodišče ne more spremeniti preživnine.
V postopku zaradi spremembe preživnine poteka odločanje v dveh fazah. Sodišče mora najprej ugotoviti, ali je v času od prejšnje določitve preživnine do trenutka odločanja v postopku za njeno spremembo prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin na strani preživninskih zavezancev in/ali upravičencev. Nato mora sodišče preživnino znova določiti v sorazmerju z možnostjo vsakega izmed preživninskih zavezancev (staršev) in potrebami preživninskega upravičenca (otroka) oziroma mora na novo poiskati vrednostno ravnovesje med vsemi omenjenimi dejavniki.
pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - velikost zemljišča - zelenica - vrt - kulturni spomenik
Glede na zakonske kriterije nujna potrebnost zemljišča za normalno ali redno rabo stavbe ni pogoj za določitev obsega pripadajočega zemljišča k stavbi.
Velikost zemljišča sama po sebi ni relevanten kriterij za določitev pripadajočega zemljišča, ampak je bistven namen in v zvezi s tem ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo zemljišče že od gradnje dalje ves čas namenjeno redni rabi stavbe, že ob sami gradnji arhitekturno in urbanistično zasnovano kot vrt meščanske vile, potrjeno z upravnimi dovoljenji, grajeno skladno s takrat veljavnimi predpisi ter da noben prostorski akt ni nasprotoval takšni zasnovi, vse do pridobitve lastninske pravice predlagateljev.
Nesporno dejstvo, da je parcela št. 48/11 vpisana v registru kulturne dediščine kot del stavbne dediščine, ki skupaj z obravnavano stavbo tvori vilo z vrtom, je dodatna potrditev, da sporno zemljišče tvori funkcionalno in arhitekturno enotno zaokroženo posest skupaj z obravnavano stavbo.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00066773
URS člen 54. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 8. ZIZ člen 71, 102, 102/1, 102/1-2, 197, 270, 272. ZPP člen 360, 360/1. ZNP-1 člen 6, 7, 55, 55/2. DZ člen 7, 7/4, 8, 161, 162, 183, 189.
začasna odredba v družinskih sporih - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer - bistveno spremenjene okoliščine - sprememba izvajanja stikov - prevoz otroka na stike - dolžnost preživljanja mladoletnega otroka - višina preživnine za otroka - nadstandardna preživnina - nujno preživljanje otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - nezmožnost za delo iz zdravstvenih razlogov - preživljanje zakonca - nastanek težko nadomestljive škode - varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - porazdelitev preživninskega bremena - trditveno in dokazno breme - regulacijska začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe
V korist otroka je, da ima stabilen in predvidljiv režim stikov, ki ni podvržen nepotrebnim spremembam. Na strani staršev je, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da ohranjajo način stikov, za katerega je bilo v predhodnih postopkih ugotovljeno, da je v korist otroka.
Oba od staršev sta dolžna po svojih najboljših močeh poskrbeti za materialno blaginjo otroka pred ostalimi finančnimi obveznostmi. V luči tega institut začasne odredbe o znižanju preživnine ni namenjen temu, da sodišče reagira na vsako, časovno omejeno spremembo okoliščin na strani udeležencev postopka in s tem poseže v pravnomočno odločbo o preživnini. Takojšnje ukrepanje je potrebno le v primerih ogroženosti otroka oziroma le izjemoma, upoštevaje tudi druge okoliščine, ob celovito in trajnejše poslabšanih materialnih zmožnostih katerega od staršev.
ukrepi po zpnd - preprečevanje nasilja v družini - izrek denarne kazni - vročitev odločbe - podaljšanje veljavnosti ukrepov - nasilje v družini
Namen denarne kazni ni v kaznovanju povzročitelja nasilja, ampak v tem, da ga sili, da spoštuje izrečene ukrepe. Za dosego tega cilja (spoštovanje sodne odločbe) je potrebno, da je povzročitelj nasilja seznanjen s sklepom o izrečenih ukrepih (da mu je sklep vročen). Pred tem sklep ne more biti izvršljiv in denarne kazni ni mogoče izterjati oziroma izvršiti.
Podaljšanje izrečenih ukrepov pride v poštev, ko izrečeni ukrepi niso dosegli svojega namena oziroma ko povzročitelj nadaljuje s povzročanjem nasilja (ali s tem preti). Teh okoliščin predlagateljica ni niti zatrjevala in dokazovala.
ureditev stikov - stiki med starši in otrokom - spor iz razmerij med starši in otroki - izvrševanje stikov z otrokom - stiki med šolskimi počitnicami - določitev obsega stikov - določitev stikov s sodno poravnavo - največja korist otroka - dokazni postopek - konfliktnost med starši - sposobnosti in zmožnosti preživninskega zavezanca - stroški preživljanja - stroški nepravdnega postopka - načelo prostega preudarka
Dokazni postopek ni potrdil pavšalnih pritožbenih trditev predlagatelja, da nasprotna udeleženka ne poskrbi ustrezno za razvojne, osnovne, biološke in funkcionalne potrebe otrok, niti da bi nasprotna udeleženka predlagatelju onemogočala stike z otroki.
Res ima predlagatelj višje stroške zaradi prevozov, vendar pa je skrb in varstvo za tri otroke v pretežni meri še vedno na nasprotni udeleženki, zaradi česar ima tudi manj možnosti, da si poišče dodatno delo in zaslužek.
Sodišču pri urejanju stikov ni potrebno in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo vplivala oziroma, ki bo lahko vplivala na izvrševanje stikov, zato tudi telefonskih stikov ni smiselno določneje opredeliti.
ZDZdr člen 39, 39/1-2, 39/1-3, 43, 43/1, 53, 69, 71.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševno zdravje - duševna bolezen - psihotično dojemanje realnosti - zmožnost presoje realnosti - shizofrenija - medicinska dokumentacija - dokaz s sodnim izvedencem - strokovno vprašanje - ambulantno zdravljenje - bolnišnično zdravljenje - ogroženost življenja
Po mnenju izvedenca je trenutno nujno potrebno bolnišnično zdravljenje zaradi uvedbe ustrezne terapije in diagnostičnih postopkov. Pritožnica bolnišnično zdravljenje zavrača. Zaradi neuvedenega zdravljenja še nima zadostnega uvida v svojo zdravstveno stanje, in zato ji ni mogoče slediti, da je že pripravljena in sposobna slediti ambulantnemu zdravljenju.
sprejem osebe na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - depresivne motnje - ogroženost zdravja
Udeleženčeva ravnanja so trenutno pod vplivom bolezenske simptomatike (depresivnih simptomov hude stopnje, ki so se v zadnjem času stopnjevali) in zato sebe in okolice ne presoja realno in tudi ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.
Dejstvo, da se je pred mesecem dni porezal po roki in bil zato pregledan v ambulanti UPK ter hoja po tirih, s katero je povzročil ustavitev vlaka in intervencijo policije, kaže ravno na nesposobnost realne presoje in nesposobnost obvladovati svoja ravnanja.
prenehanje skrbništva - sprememba okoliščin - delni odvzem poslovne sposobnosti - omejitev poslovne sposobnosti - postopek za postavitev pod skrbništvo in postopek za postavitev skrbnika - dolžnosti in obseg pooblastila skrbnika
Sodišče je z izvedencem ugotovilo, da niso podani pogoji, da preneha skrbništvo, ki je bilo določeno za predlagatelja. Delno omejena poslovna sposobnost v opisani obliki je nujna in je potrebno pravne posle, ki so opisani, opraviti preko skrbnika.
DZ člen 138, 151, 151/2, 151/3. ZNP-1 člen 96, 96/4. ZPP člen 254, 254/2.
pravica do izjave v nepravdnem postopku - družinski postopek - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - varstvo koristi otroka - neformalni razgovor otroka s sodnikom - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo
Pritožbeno sodišče izpostavlja, da zakonodaja v določenih primerih dopušča omejitve pravice do izjave, če se s tem varuje kakšna druga pomembna vrednota. Tako lahko sodišče v družinskem postopku na podlagi četrtega odstavka 96. člena ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom; sodišče v tem primeru v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če je nanje oprlo svojo odločitev.
ZPND člen 19, 22a, 22a/8. ZNP-1 člen 40, 40/1. ZPP člen 8.
nasilje v družini - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - zakonski pogoji za izrek ukrepa - nasilje nad zakoncem - žrtev nasilja v družini - trajanje ukrepa - zagrožena denarna kazen - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - stroški v nepravdnem postopku - izpodbijanje dejanskega stanja
Namen določene denarne kazni ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca. Denarna kazen je izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od zavezanca (nasprotnega udeleženca) doseglo spoštovanje obveznosti; kot posredna prisila naj kazen vpliva na njegovo voljo, da opusti nasilna ravnanja. Sodišče mora denarno kazen zato določiti v višini, ki bo za nasprotnega udeleženca pomenila zadosten pritisk, da bo spoštoval sodno odločbo.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - izkazovanje ogroženosti - dokazi in dokazovanje - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje ni izrecno obrazložilo, zakaj ni izvedlo s strani nasprotnega udeleženca predlaganih dokazov (zaslišanja strank in nekaterih prič); v 12. točki obrazložitve zaključuje, da so listinski dokazi predlagateljev pretehtali nad dokazi nasprotnega udeleženca. Čeprav imajo lahko predloženi listinski dokazi veliko težo, pa to ne pomeni, da nasprotni udeleženec zgolj zaradi dokazne vrednosti, ki jo je sodišče prve stopnje poklonilo listinam, nima možnosti izpodbijati navedb predlagateljev. Takšen zaključek sodišča prve stopnje je pravzaprav vnaprejšnja dokazna ocena (neizvedenih) dokazov predlagatelja, ki ni dopustna.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 53. SPZ člen 271, 271/2. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 1, 1/2, 38, 38/1. ZPDS člen 6, 6/1, 7, 7/2. ZPN člen 7. ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - družbena lastnina - gradbena zemljišča v družbeni lastnini - grajeno javno dobro - pravica uporabe na zemljišču - prenos pravice uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del - stanovanjska soseska - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - dejanska razlastitev - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - deklaratorna narava vpisa v zemljiško knjigo
S prenosom uporabe oziroma lastninske pravice na stavbi (posameznem delu stavbe), ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, se je prenesla tudi pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Za pridobitev te pravice uporabe ni bilo pomembno, ali je bila vpisana v zemljiški knjigi ali ne.
Ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča ne pomeni, da se po njem lahko gibljejo le etažni lastniki.
Trditev, da naj bi šlo za javno dobro, bi bila upoštevna le, če bi bila namembnost nepremičnine kot javne dobrine z ustreznim aktom opredeljena v času pred 1. 1. 2003.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00069773
DZ člen 141, 183, 199. OZ člen 197. ZNP-1 člen 19.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - skupno varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - rezidentstvo - mnenje izvedenca - stiki otrok s starši - določitev preživnine za otroka - porazdelitev preživninskega bremena - preživninsko breme - povračilo stroškov preživljanja - verzijski zahtevek
Ker v okviru nepravdnega postopka za ureditev družinskih razmerij ni mogoče uveljavljati verzijskega oziroma obogatitvenega zahtevka, bi moralo sodišče prve stopnje skladno z 19. členom ZNP-1 v tem delu postopek ustaviti in glede tega dela zahtevka po pravnomočnosti sklepa o ustavitvi nepravdnega postopka nadaljevati postopek po pravilih pravdnega postopka, saj se preživninski verzijski zahtevki uveljavljajo s tožbo v pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00067518
ZVEtL-1 člen 3. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 343, 343/1, 352.
neizkazan pravni interes - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - posamezni del stanovanja - posebni skupni deli v etažni lastnini
Pritožnica v pritožbi nasprotuje odločitvi, da parcele predstavljajo posebne skupne dele stavbe, saj meni, da bi morale predstavljati del posameznih stanovanj. Ker hkrati ne navaja, da je sama lastnica navedenih parcel, se njen pravni položaj s pritožbo ne more izboljšati, zato njen pravni interes za pritožbo ni izkazan.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - kompleks - kriteriji za določitev - uporaba materialnega prava - lastninjenje stavbnih zemljišč - javni zavod - prenos lastninske pravice - razpolaganje občine z nepremičninami - gradbeno dovoljenje - izvenknjižni prenos
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da sama opredelitev zemljišča v prostorskih aktih še ne zadošča za pridobitev pravice uporabe, ki se je nato po predpisih o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini transformirala v lastninsko pravico; sodišče prve stopnje se ni oprlo zgolj na prostorske akte (kriterij iz 4. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1). Poleg kriterija določenosti spornih parcel v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgradba zgrajena, in določenosti v prostorskih aktih iz časa izgradnje je ugotovilo tudi obstoj kriterijev iz 2. in 3. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1: sporna zemljišča obsegajo dovoze, dostope, parkirišče, zemljišča neposredno ob stavbi, zelenice itd., in da je bila pretekla raba taka, da so sporna zemljišča uporabljali izključno delavci in obiskovalci A.
Pač pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje deloma uporabilo napačno pravno podlago, vendar to ni vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je pravico predlagateljice utemeljevalo na določbah ZLNDL, pri tem pa je spregledalo, da je bil ZLNDL subsidiarni zakon, saj so se po njegovih določbah lastninile le tiste nepremičnine, ki niso bile že prej olastninjene po drugih predpisih. Ni sporno, da je bil in je A. od ustanovitve javni zavod za zdravstveno dejavnost v smislu določb ZZ, premoženje javnih zavodov pa se je lastninilo že leta 1991 po določbah 65. člena ZZ, ki je določal: »Premoženje, ki je družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije iz prvega odstavka 62. člena tega zakona, ki nadaljuje delo kot zavod, postane s 1. aprilom 1991 lastnina ustanovitelja te organizacije, če ni s tem zakonom drugače določeno.« Predlagateljica je pravno podlago Zakona o zavodih navajala že v predlogu, zato ne gre za presenetljivo pravno podlago, na katero nasprotna udeleženka ob ustrezni skrbnosti ne bi mogla pomisliti. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagateljica kot ustanoviteljica A. (da je predlagateljica ustanoviteljica A., ni bilo nikoli sporno) postala lastnica spornih zemljišč že leta 1991 in ne šele leta 1997 z uveljavitvijo ZLNDL. S tem je posredno tudi odgovorjeno na (sicer točne) pritožbene navedbe, da ZVEtL-1 ne more biti samostojna pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice.
Ker sta sporni parceli od leta 1987 do 1991 izpolnjevali kriterije za funkcionalno (sedaj pripadajoče) zemljišče, kar je bila podlaga za lastninjenje po Zakonu o zavodih, so neutemeljene obširne pritožbene navedbe, da parceli nista v celoti potrebni za redno rabo A. in da sta bili hortikulturno ter prometno urejeni šele po letu 1997. Četudi morda res nista v celoti neobhodni za delovanje zavoda, pa ostaja dejstvo, da je A. sporni parceli imela ves čas v uporabi, pritožnica pa niti ne zatrjuje, da bi jih sama kadarkoli po letu 1987 uporabljala.
prepoved stikov - pravica do stikov z otrokom - stiki med otrokom in staršema - največja korist otroka - osebni stiki - uživanje alkohola - ogroženost otroka - ukrepi za varstvo koristi otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - sodna poravnava
Iz ugotovljenih dejanskih okoliščin ne izhaja takšna stopnja otrokove ogroženosti, ki bi narekovala tako izjemen ukrep, kot je to prepoved vsakršnih osebnih stikov otroka z njim.
Nasprotni udeleženec ni bil ves čas pod vplivom alkohola in zato ves čas do otroka ogrožujoč, zato se kot možna rešitev, ki bi otroku omogočila osebni stik z očetom, na katerega je navezan in ne da bi bil pri tem ogrožen, ponuja odreditev stikov pod nadzorom oziroma ob navzočnosti strokovne osebe CSD.