ukrepi po zpnd - nasilje v družini - zavrnitev predloga - preprečevanje nasilja v družini - družinska skupnost - družinski člani - odločanje o stroških po prostem preudarku
Zaščitniška intervencija države po ZPND ni usmerjena v konfliktnost med sorodniki oziroma v varstvo pred vsakršnim nasiljem med njimi, ampak v preprečevanje nasilja v družini, v družinski skupnosti. V tem smislu so družinski člani osebe, med katerimi obstaja (ali je obstajala) tesnejša čustvena vez, ki jo povzročitelj nasilja izrablja za zlorabo moči nad drugo osebo.
S strani predlagateljice zatrjevani konfliktni položaj med udeležencema, ki ne izvira iz njune družinske skupnosti, ampak premoženjske skupnosti, v kateri je spor o deležih na podedovanem premoženju in spor glede načina uporabe stvari v skupni lastnini, ni mogoče reševati z uporabo določb ZPND.
DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC - NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00067034
DZ člen 122, 122/1. ZZZDR člen 92, 92/1. URS člen 22, 155, 155/2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. ZNP-1 člen 45, 45/2. ZS člen 3, 3/2.
spor iz družinskih razmerij - spor za ugotovitev očetovstva - rok za vložitev otrokove tožbe na izpodbijanje očetovstva - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka - petletni zastaralni rok - uveljavitev novega zakona - pravdna sposobnost - opravljanje procesnih dejanj - sodelovanje otroka, ki je dopolnil 15 let, v postopku - pravna praznina - zakonska analogija - neprava retroakrivnost - prepoved retroaktivne veljave predpisov - metoda praktične konkordance - način reševanja konflikta med pravicami - enako varstvo pravic - protiustavna pravna praznina - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je subjektivni rok za vložitev predloga predlagateljice lahko začel teči od uveljavitve DZ. Obstoječo pravno praznino je sodišče pravilno interpretiralo in zapolnilo tako, da je oblikovalo izjemo, pri tem pa sledilo ciljem, kot jih je določil zakonodajalec v 122. členu DZ v zvezi s drugim odstavkom 45. člena ZNP-1, s tem, ko je določil petletni rok, v katerem mora otrok vložiti predlog za ugotovitev očetovstva. Sodišče prve stopnje je pri presoji pravice predlagateljice do sodnega varstva izhajalo iz vrednostnega izhodišča zakonodajalca, ki je omejil uveljavljanje te pravice otroka na obdobje petih let, hkrati pa je upoštevalo, da se okoliščine konkretnega primera v bistvenih sestavinah ne skladajo s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanu, na podlagi katerih se po DZ presoja začetek teka roka za vložitev predloga za ugotavljanje očetovstva. Kakršno koli drugačno vrednotenje bi pomenilo, da je kršeno načelo prepovedi povratne veljave pravnih aktov in načelo enakega varstva pravic v razmerju med predlagateljico in otroki, ki so dopolnili 15 let ob uveljavitvi DZ. Drugačno materialnopravna ocena bi pomenila, da je prekluzivni rok za vložitev predloga za ugotovitev očetovstva za predlagateljico začel teči že pred uveljavitvijo DZ.
Ker gre za varstvo elementarnih ustavnih pravic, so neutemeljene pritožbene navedbe, da je z odločitvijo nedopustno poseženo v pravico prvo nasprotnega udeleženca do anonimnosti, in da sodišče pravic predlagateljice in prvo nasprotnega udeleženca ni presojalo s pomočjo načela sorazmernosti ter da ni upoštevalo, da je treba to nasprotje med pravicama uskladi z metodo razlage, ki jo teorija pozna tudi kot praktično konkordanco, ko gre za kompromis, ki naj zagotovi, da se obseg varovanja vsake pravice zmanjša le v obsegu, ki je nujno potreben zaradi uveljavitve druge pravice. Še posebej, če se upošteva metoda praktične konkordance, glede na konflikt predstavljenih pravic in upravičenj predlagateljice in prvo nasprotnega udeleženca, ob upoštevanju človekovih pravic, glede na konkretne okoliščine primera, je ob tehtanju treba dati prednost pravici predlagateljice do zahtevanega sodnega varstva, ker bi drugačna razlaga pravico predlagateljice do poznavanja lastnega izvora časovno omejevala retroaktivno, z učinkom za nazaj, kar bi pripeljalo do absurdne situacije, ko bi bil lahko rok za vložitev predloga zamujen že ob uveljavitvi DZ.
delitev skupnega premoženja - posebno in skupno premoženje - premoženjska razmerja med zakoncema - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - kreditna pogodba - kredit, najet med trajanjem zakonske zveze - obroki kredita - plačilo skupnih dolgov - obveznosti iz naslova skupnega premoženja - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - načelo vestnosti in poštenja - sodna poravnava
Tožnik v nobenem primeru ne more od toženke zahtevati plačila deležev na še nezapadlih obrokih kredita. Teh namreč tudi on še ni plačal in torej prikrajšanje na njegovi strani še ni moglo nastati.
Pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti izvedba dokazov.
Nobene potrebe ni ugotavljati višine stroškov, ki jih je toženka imela s popravilom zob v Srbiji. Tožnik namreč ne zahteva povrnitve zneska, ki naj bi ga toženki dal za popravilo zob, ampak povrnitev toženkinega deleža na skupnih obveznostih.
stroški postopka - predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - zavrnitev predloga
Prvi odstavek 78. člena ZDZdr namreč določa, da se za postopek odpusta iz varovanega oddelka smiselno uporabljajo določbe 71. člena tega zakona, torej določba, ki velja za odpust iz oddelka pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, ta člen pa v sedmem odstavku med drugim določa, da če je postopek za odpust uveden na podlagi predloga iz drugega odstavka tega člena (če predlog za odpust vloži oseba, njen odvetnik, najbližja oseba ali zakoniti zastopnik), se stroški postopka krijejo v skladu z 51. členom tega zakona. To pa pomeni, da jih predhodno zaradi hitrosti postopka založi sodišče (prvi odstavek 51. člena ZDZdr), na koncu pa jih mora povrniti predlagatelj. Ta zakonska ureditev je bila presojana tudi s strani Ustavnega sodišča RS, ki je z odločbo U-I-60/20 z dne 6. 3. 2020 ugotovilo, da zakonska ureditev, da stroške, nastale v zvezi s postopkom predčasnega odpusta nosi predlagatelj (pacient), če je njegov predlog zavrnjen, ni neustavna, saj ne posega v ustavno pravico do sodnega varstva iz 23. člena Ustave RS.
delitev skupnega premoženja zakoncev - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - napotitev na pravdo zaradi spora o predmetu delitve - manj verjetna pravica
V obravnavani zadevi je med udeležencema postopka sporno, ali tri nepremičnine sodijo v njuno skupno premoženje. Obstaja torej spor glede predmeta delitve. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je predmetni nepravdni postopek prekinilo in predlagateljico, katere pravico je štelo za manj verjetno, napotilo na pravdo.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/2, 106/5. DZ člen 141, 141/1, 141/6, 163, 163/1, 173, 173/1.
stiki z mladoletnim otrokom - neosebni stik - nasilje v družini - ukrepi za varstvo koristi otroka - žrtev nasilja v družini - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Neutemeljeno je pritožbeno stališče, da sodišče ni imelo dovolj podlage za zaključek, da bi bili osebni stiki z očetom ta čas za otroka ogrožajoči. Zanesljivo je ugotovljeno, da sta otroka zaradi očetovega ravnanja v januarju 2022 utrpela akutno stresno reakcijo. Četudi je oče tako ravnal zaradi nepomirjenega odnosa z materjo otrok, sta bila dečka temu priča. Izvedensko mnenje potrjuje materine navedbe, da sta otroka še nekaj mesecev po dogodku trpela posledice očetovega nasilnega dejanja.
Okoliščina, da v naslednjih nekaj mesecih ni prišlo do novega dogodka, ne zadostuje za sklepanje, da je oče sposoben zagotoviti varen in predvidljiv potek stikov. Pritožnik ne izpodbija ugotovitev v sodbi o primanjkljajih v svojih socialnih in starševskih veščinah, o težavah pri obvladovanju impulzivnosti in tveganju za nasilna dejanja. Prav tako ne izpodbija ugotovitev o izvrševanju stikov med postopkom, iz katerih izhaja, da je kljub mnogim prilagoditvam zelo neredno in le poredko prišel na stik, da mnogokrat ni niti sporočil, da ga ne bo na stik, ali pa ni navedel razlogov, zaradi katerih ni prišel. V zadnje pol leta pred izdajo odločbe se tak njegov pristop ni spremenil. O pravilnosti odločitve, da so osebni stiki ta čas za otroka ogrožajoči, pritožbeno sodišče nima pomislekov.
Izvedensko mnenje je nedvoumno. Otrokoma je v korist, da je oče navzoč v njunih življenjih, vendar pa bodo osebni stiki za njiju dovolj varni (še)le, ko bo izboljšal svoje socialne in starševske zmožnosti.
začasna odredba po uradni dolžnosti - ogroženost otroka - stiki med očetom in otrokom - obseg stikov - primernost posameznega starša - otrokove potrebe - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - standard verjetnosti - Center za socialno delo (CSD) kot udeleženec v postopku - ukrep trajnejše narave
Razlogi utemeljujejo odločitev, da stiki potekajo dvakrat tedensko po uro in pol izven doma očeta in poleg tega še vsak dan enkrat po telefonu. Tako določen obseg stikov ni zelo majhen (razen nekoliko krajšega časa) in je v okvirih (razponu) obsega stikov, kot jih sodišča običajno določajo v tovrstnih postopkih.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00066989
ZD člen 214, 214/3, 220. ZNP-1 člen 9, 155, 155/3. ZPP člen 7, 212, 287, 287/2.
zapuščinski postopek - pravnomočen sklep o dedovanju - spor med dediči - dokazni postopek - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - pravica do izvedbe dokaza - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - sklenitev dednega dogovora - pogodbena avtonomija - zmota - sporna vsebina oporoke - spor o velikosti solastniškega deleža - napotitev dediča na pravdo - nedopustna pritožbena novota
Iz obrazložitve jasno izhaja, katere dokaze je sodišče izvedlo in v njih vpogledalo, prav tako pa je obrazložilo, da je vse ostale dokaze kot nepotrebne zavrnilo, torej tudi dokaz z zaslišanjem pravdnih strank.
Sama odločitev dedičev, ali bodo dedni dogovor sklenili, ali ne, sodi v pogodbeno avtonomijo dedičev.
Pravnomočen sklep o dedovanju, katerega sestavni del je tudi dedni dogovor, ki sta ga pravdni stranki sklenili, pravdni stranki veže. Zato so neutemeljene vse obširne pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v postopku preučiti vsebino oporoke ter ponovno ugotoviti višino dednih deležev, ker je bila tožnica pri sklepanju dednega dogovora v zmoti glede višine podedovanega premoženja.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00065953
ZIZ člen 33. DZ člen 161.
začasna odredba o stikih - stiki - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - preprečevanje stikov - onemogočanje stikov z očetom - kršitev začasne odredbe - sklep o izreku denarne kazni - denarna kazen - izrek denarne kazni dolžniku
Predlagateljica je onemogočila izvedbo srečanja pri psihoterapevtki na omenjeni kliniki, ko ni želela zapustiti njenih prostorov, zato je prvostopenjsko sodišče 24. 1. 2022 dopolnilo omenjeno začasno odredbo in predlagateljici naložilo, da deklici na srečanje pripelje do parkirišča oziroma vhoda v kliniko, ju tam preda kolizijski skrbnici deklic, ki bo deklici odpeljala na svetovanje oziroma terapijo in hkrati, da je dolžna vsakršno odsotnost deklic na svetovanju opravičiti z zdravniškim potrdilom. Kot je navedlo prvostopenjsko sodišče, deklici na ta način ne bosta izpostavljeni materinemu vztrajanju pri njeni navzočnosti in njenim negativnim vplivom. Predlagateljica je kršila tudi spremenjeno odredbo, za kar jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 30. 3. 2022 kaznovalo z denarno kaznijo 500,00 EUR in hkrati odločilo, da se ji za primer ponovne kršitve obveznosti iz začasne odredbe določi denarna kazen v višini 850,00 EUR.
nepravdni postopek ureditve meje - spor o lastninski pravici - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku
Predmetnega postopka ni mogoče rešiti po pravilih – kriterijih, ki so določeni za urejanje meje, saj meje, ko poteka čez stavbo, ni mogoče določiti tako, da vijuga po različnih vertikalah v različnih nadstropjih in gre v konkretnem primeru v bistvu za spor o lastninski pravici (in ne za mejni spor). O sporu o lastninski pravici pa je treba odločati po pravilih pravdnega postopka.
Postopek po določbah ZVEtL-1 je namenjen uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin in na podlagi sprejete odločitve bodo etažni lastniki tudi formalno postali solastniki pripadajočih zemljišč (vpisani v zemljiško knjigo), kar doslej ni bilo izpolnjeno, in bodo lažje kot doslej upravljali z zemljišči, glede na upravičenja, ki jim kot solastnikom pripadajo po določbah SPZ.
nasilje v družini - psihično nasilje - verjetno izkazano nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo - ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - naknadna kontradiktornost
Verjetno je izkazano, da je nasprotni udeleženec s svojimi ravnanji in nepredvidljivostjo pri predlagateljici ustvarjal stalen občutek strahu, nemoči, psihične napetosti in nestabilnosti in da tako ravnanje predstavlja psihično nasilje v pomenu tretjega odstavka 5. člena ZPND.
zvišanje preživnine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca - razporeditev preživninskega bremena - varstvo koristi otroka - nevezanost sodišča na postavljene zahtevke - dovoljene pritožbene novote
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da bi moralo prvo sodišče porazdeliti breme preživljanja v drugačnem razmerju. Prvo sodišče glede višine zahtevka ni bilo vezano na predlog predlagateljice.
ZVEtL-1 člen 48, 48/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 394, 394-10.
zavrženje predloga za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - nov dokaz - izvedensko mnenje iz drugega sodnega postopka - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - pripadajoče zemljišče k stavbi - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - zavrženje prijave - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - nedovoljena pritožba - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Za izpolnitev pogoja iz 10. točke 394. člena ZPP je pomembno, da se nov dokaz nanaša na dejstvo, ki je obstajalo pred izdajo prvostopenjske sodbe. Ker se pravnomočnost sodbe lahko razteza le na dejstva, na pa tudi na dokaze, je prestrogo stališče, da tudi za nove dokaze velja, da morajo v času glavne pravde že obstajati, le da stranka zanje ni vedela ali jih ni mogla uporabiti.
Izvedenskega mnenja samega po sebi ni mogoče uporabiti kot dokaz v drugem sodnem postopku, prav tako ponovitev dokaza z istim ali novim izvedencem, za reševanje vprašanja, ki se je na enak način enkrat že reševalo, praviloma ne pomeni novega dokaza. Lahko pa bi se štelo, da gre za nov dokaz, če bo spremenjena dokazna tema ali če bo samo dokazno (znanstveno) sredstvo bistveno drugačno oz. novo.
prisilno pridržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - zastopnik - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče druge stopnje v tej zvezi še dodaja, da pritožba tudi napačno razlaga pojem zastopnika v smislu 62. člena ZDZdr. Navedena določba res predvideva, da je v postopkih, kot je predmetni (t.j. v postopkih za sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih) treba zaslišati nasprotnega udeleženca v prisotnosti odvetnika, izvedenca in zastopnika. Vendar s pojmom zastopnik v smislu 62. člena ZDZdr ni mišljen njegov zakoniti zastopnik, temveč zastopnik v smislu določb ZDZdr. Le-ta v 18. točki 2. člena opredeljuje zastopnika kot posameznika, ki kot zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja varuje pravice, interese in koristi osebe. V skladu s 23. členom ZDZdr ima pridržana oseba v postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom, v varovanem oddelku in v nadzorovani obravnavi pravico do zastopnika. Kot izhaja iz 26. člena ZDZdr, zastopnika imenuje in razrešuje minister, pristojen za socialno varstvo, to ministrstvo pa tudi vodi seznam zastopnikov. Le-ti morajo biti posebej kvalificirani. V postopkih, kot je obravnavani, ob sprejemu na oddelek pod posebnim nadzorom osebo pregleda sprejemni zdravnik in izpolni obrazec, ki vsebuje med drugim tudi osebno ime zastopnika, če je ta že izbran in naziv psihiatrične bolnišnice na območju katere deluje (58. člen ZDZdr). Pregled spisa pokaže, da je v predmetni zadevi sprejemni zdravnik dne 5. 4. 2023 navedeni obrazec izpolnil (l. št. 1. do 3 sodnega spisa) in da iz podatkov obrazca izhaja, da nasprotni udeleženec zastopnika ob sprejemu 5. 4. 2023 ni niti imel niti ga (po prejemu zloženke) ni izbral. Ker nasprotni udeleženec zastopnika v smislu 24. člena ZDZdr ni izbral, le-ta tudi ni mogel biti navzoč na naroku 6. 4. 2023, na katerem je bil nasprotni udeleženec zaslišan. To pomeni, da ni podana kršitev 62. člena ZDZdr niti kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
spor o pristojnosti - začetek postopka po uradni dolžnosti - krajevna pristojnost - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stalno prebivališče
Nikjer ni določeno, da bi moral nepravdni postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo izvesti sodnik v postopku, v katerem je izvedel za okoliščine iz tretjega odstavka 57. člena ZNP-1.
nasilje v družini - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - učinkovitost sodnega varstva - nižji dokazni standard - spolno nasilje - psihično nasilje - nasilje nad zakoncem - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - denarna kazen - preventivni ukrepi - odločanje o stroških po prostem preudarku
Cilj in težnja ZPND je, da v koordiniranem delovanju različnih organov in organizacij, z dopolnjevanjem že obstoječih ukrepov za zaščito žrtev, ki jim jo zagotavljajo drugi predpisi, zagotavlja varovanje dobrin, ki so ustavnega pomena, in sicer dostojanstvo človeka ter nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti. Gre torej za komplementaren postopek ostalim uvedenim postopkom, s samostojno pravno podlago, zato izrek ukrepov ni vezan na morebitno kršitev predhodno izdanih ukrepov s strani drugih organov.
Prav zaradi zagotavljanja učinkovitosti varstva je dokazni standard nižji in zadostuje že, da so dejstva, na katerih temelji odločitev sodišča, izkazana z verjetnostjo. Ker morajo sodišča postopati hitro, v teh postopkih ni mesta za obširen dokazni postopek, temveč mora sodišče oceniti, ali je predlagatelj žrtev takšnega nasilja v družini, da je poseg države s prisilnimi ukrepi v zasebnost in osebnostne pravice posameznika utemeljen. Izvesti mora torej tako obsežen dokazni postopek, da s stopnjo verjetnosti zazna razmerja med udeleženci ter ugotovi morebiten obstoj nasilja. Pri tem že obstoj ene od oblik nasilja, kot jih opredeljuje 3. člen ZPND, omogoča izrek ukrepov, tudi če ostale zatrjevane oblike niso izkazane s stopnjo verjetnosti.
Po določilu 19. člena ZPND sodišče povzročitelju nasilja lahko izreče ukrepe ne glede na obstoj fizičnega nasilja tudi kadar je protipravno posegel v dostojanstvo ali druge osebnostne pravice žrtve.
Vztrajanje pri spolnih odnosih, kljub zavedanju, da jih šibkejši partner odklanja, ob zaklepanju vrat in postavljanju pogojev, če zahtevi ne bo ugodeno, nedvomno predstavlja protipraven poseg v dostojanstvo žrtve in njeno razvrednotenje. Hkrati kaže tudi na psihično prisilo, podreditev ter neupoštevanje posameznikove svobodne volje, da sam odloča o spolnem življenju, kar ustreza pojmu nasilja v družini, kot ga opredeljuje 3. člen ZPND in že zadošča za izrek ukrepov.
Namen denarne kazni je v učinkovitosti ukrepov in varstvu žrtve pred nasiljem, zato ni vezana na premoženjsko stanje udeležencev. Pritožbeno sodišče izrečeno denarno kazen v višini 1.000 EUR ocenjuje kot ustrezno ne glede na pavšalne pritožbene navedbe o težkem gmotnem stanju pritožnika, saj ta opravlja delo samostojnega podjetnika v gradbeništvu in prevozih, kjer ima zadostne možnosti zaslužka.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - čas zdravljenja - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka - prenehanje razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o podaljšanju zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom, za kar se smiselno uporabljajo določbe ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 70. člena ZDZdr).
Potreben čas zdravljenja predstavlja dejansko okoliščino, za ugotovitev katere je potrebno strokovno znanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, da je za zadovoljivo izboljšanje zdravstvenega stanja udeleženca nujno potreben še čas dveh mesecev.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - poslabšanje paranoidne oblike shizofrenije - duševna motnja - sposobnost oblikovati pravno relevantno izjavo volje - čas zdravljenja - odločanje sodišča o strokovnih vprašanjih, za katere je potrebno strokovno znanje - izvedensko mnenje
Sodišče je sledilo mnenju izvedenke, da oseba nujno potrebuje zdravljenje, ki ga je mogoče izvesti le na oddelku pod posebnim nadzorom, kjer je edino mogoče zagotoviti stalen nadzor, nadzorovano prejemanje in prilagajanje terapije in spremljanje njenega psihičnega stanja do umiritve bolezenske simptomatike. Milejše oblike zdravljenja ne pridejo v poštev, ker oseba do svojega stanja nima uvida, do bolezni ni kritična oziroma jo celo zanika, prejemanje terapije zavrača in se ne zaveda potrebe po zdravljenju. Razlog za prisilno hospitalizacijo je v konkretnem primeru odklanjanje zdravljenja in ogrožanje zdravja pridržane osebe, pri kateri je prišlo do poslabšanja paranoidne oblike shizofrenije. V takem primeru je prisilna hospitalizacija dopustna, če je zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera osebe v takšni meri, da nima sposobnosti oblikovati relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja.
postopek za sprejem na zdravljenje oziroma obravnavo brez privolitve - postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom
Takšen zaključek potrjujejo vsi ostali listinski dokazi, ki jih je predlagatelj predložil predlogu, zato bi bila razlaga formalnega neizpolnjevanja pogojev iz 41. člena ZDZdr, za katero se zavzema odvetnik nasprotne udeleženke, preveč formalistična ter tudi v nasprotju z namenom konkretne določbe ter vseh določb tega poglavja, ki opredeljujejo postopek za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča.