Stroški za vpogled v sodni spis ne morejo biti zajeti v že priznani nagradi za zastopanje na naroku, saj gre za povsem samostojni, ločeni odvetniški storitvi, ki ju pooblaščenec ni opravil na isti dan. Za kvalitetno zastopanje ima odvetnik pravico in dolžnost vpogleda v spis, pri čemer je to opravil le enkrat, ob prevzemu zastopanja pritožnikov v postopku, ki je do tedaj trajal že 14 let, ter za to porabil le kratek čas (priglašen strošek je za čas do pol ure). Gre za potrebne in smotrne stroške, ki niso pretirani (prvi odstavek 155. in prvi odstavek 11. člena ZPP), zato so pritožniki upravičeni do njihovega povračila v priglašeni višini 50 točk (2. točka Tar. št. 39 nekdanje OT). Posledično so pritožniki upravičeni tudi do povračila stroškov, ki so nastali v zvezi z vpogledom v spis, to je do stroškov za odsotnost iz pisarne v višini 80 točk (četrti odstavek 7. člena nekdanje OT) in do potnih stroškov v višini 12,90 EUR.
V civilnem pravu je uveljavljena uporaba generalnih klavzul, tj. pravnih določb, zasnovanih pomensko zelo odprto in pogosto s sklicevanjem na vrednostna merila, in ni v nasprotju z načeli pravne države. Sodišče je dolžno pri uporabi tako oblikovane določbe ugotoviti, katere okoliščine so po naravi stvari pomembne in jih ustrezno ovrednotiti. V postopku je prizadeti osebi zagotovljeno, da se o tem izreče, odločitev pa je predmet preizkusa v postopku s pravnimi sredstvi. Na ta način se v potrebnem obsegu zagotavlja predvidljivost odločanja in preprečuje njegova arbitrarnost. Neupoštevanje nepremoženjskega vidika ni v nasprotju z Ustavo ali EKČP.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je glede na dejansko prebivališče predlagatelja in ml. otroka v Sloveniji ter nasprotne udeleženke v Italiji, v predmetni zadevi potrebno uporabiti Uredbo.
Zmotno meni pritožba, da že zgolj odločanje o tem katero sodišče bo pristojno odločati o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo pomeni, da se bo otrok moral vrniti v Italijo.
Običajno prebivališče je namreč tisto, ki pomeni neko integracijo otroka v družbeno in družinsko okolje, pri tem je potrebno upoštevati dolžino, rednost, pogoje bivanje in razloge za bivanje na ozemlju države članice ter razloge za preselitev družine v to državo članico, državljanstvo otroka, kraj in pogoje šolanja znanje jezika ter družinske in socialne vezi otroka.
Zoper sklep z dne 26. 4. 2023, s katerim je sodišče prve stopnje po ugovoru nasprotnega udeleženca določilo pravo vrednost spornega predmeta, posebna pritožba ni dopustna, se pa stranka zoper to odločitev sme pritožiti v pritožbi zoper odločbo o glavni stvari (drugi odstavek 31. člena ZST-1 v povezavi s tretjim odstavkom 363. člena ZPP).
Korekturna dolžnost sodišča po ZST-1 (po uradni dolžnosti ali na ugovor stranke) je določena le z namenom pravilne odmere sodne takse, in pride v poštev le v primerih, ko je višina sodne takse odvisna od vrednosti spornega predmeta, za kar v obravnavanem primeru prav tako ne gre.
Stališču, da je domneva praviloma neizpodbojna, da pa je sodni preizkus odpravnine možen v primerih zlorabe pravic (glavnega delničarja), kar bi bilo podano, če bi prevzemnik 90 % prag sprejema prevzemne ponudbe dosegel s prevaro, prisilo, zavajujočimi informacijami, zlorabo notranjih informacij, nedovoljenim dogovarjanjem in podobnimi ravnanji, zaradi katerih bi bile porušene zakonitosti trga, pri čemer vseh primerov ni mogoče vnaprej izčrpno opredeliti, je enotno pritrdila novejša sodna praksa.
Sistemska ureditev izključitve manjšinskih delničarjev po ZGD-1 (384. do 388. člen) je v bistvenem drugačna kot ureditev po ZPre-1 (68. člen v zvezi s 17. členom).
Zaprtost in nelikvidnost delniškega trga širi prostor za tržne manipulacije, vendar na njihov obstoj zgolj zaradi teh dejstev ni mogoče sklepati. Trg delnic prvega udeleženca je bil pač takšen, kot je glede na objektivne danosti lahko bil, pri čemer predlagatelj ni navedel sklepčnih trditev o zlorabi notranjih informacij, o nedovoljenem dogovarjanju oziroma o vplivu drugih (netržnih) dejavnikov na ceno delnic.
Okoliščina, da povpraševanja po delnicah ciljne družbe ni bilo, ker so jo obvladovali glavni delničarji že pred prevzemom, sama po sebi ne predstavlja tržne manipulacije. Intenca prevzemanja družb s strani managerjev ni niti nezakonita niti nelegitimna, prav tako ne dejstvo, da si je glavni delničar še pred opravljeno zadnjo transakcijo z delnicami pridobil monopolni položaj v družbi. Prav tako je (za določitev poštene cene delnic) nerelevantno, ali je šlo za več kot deset let načrtovan in skonstruiran prevzem prvega nasprotnega udeleženca.
Porazdelitev bremena stroškov postopka sodnega preizkusa primerne denarne odpravnine določa 614. člena ZGD-1 povsem samostojno in neodvisno od pravil, ki jih glede stroškov določata ZPP in ZNP-1.
Namen 614. člena ZGD je, da se s specialno stroškovno ureditvijo omogoči manjšinskim delničarjem dostop do sodišča.