zavrženje vloge - nerazumljiva vloga - dvom v pravdno sposobnost - nerazumljive navedbe - procesna sposobnost stranke - odločanje po uradni dolžnosti - procesna predpostavka - javni interes - načelo socialne države - postavitev izvedenca ustrezne stroke
Ob obravnavanju predlagateljeve pritožbe je pritožbeno sodišče podvomilo v obstoj predlagateljeve pravdne sposobnosti, ki je temeljna procesna predpostavka. Ob pregledu spisa je namreč ugotovilo, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane.
zvišanje preživnine - preživninska obveznost staršev - bistveno spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe upravičenca - otrokove potrebe - dohodki - spremenjeno finančno stanje - materialni položaj - spori iz družinskega razmerja - izvajanje stikov
Sodišče je kot bistveno spremenjene razmere glede zmožnosti na strani predlagatelja upoštevalo trajnejše zmanjšanje zaslužka za skoraj 20 % zaradi spremenjenih okoliščin pri delodajalcu in dejstvo, da nasprotna udeleženka z mladoletnim sinom nima več stikov, zato mora za celotno oskrbo poskrbeti sam. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre za pravno odločilne okoliščine, ki upravičujejo novo odmero preživnine.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00062961
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3.
začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - spori iz družinskega razmerja - spor o varstvu, vzgoji in stikih - sodna poravnava - preživnina - znižanje preživnine - največja korist otroka - težko nadomestljiva škoda - materialni položaj - pavšalne navedbe - nepravdni postopek
Začasna odredba, kot jo predlaga upnik, ni namenjena varovanju koristi otroka, temveč varovanju njegovega gmotnega položaja. Gre za regulacijsko začasno odredbo, ki je v nepravdnem postopku izjemoma dopustna, kadar bi zaradi ravnanja strank sodno varstvo lahko ostalo brez pomena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZDZdr člen 70, 70/1.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - predlog za podaljšanje - obvestilo - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - podaljšanje ukrepa - pogoji za podaljšanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju
Predlog za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom je predlagateljica podala skladno s prvim odstavkom 70. člena ZDZdr, ki določa, da mora biti podan najmanj 14 dni pred potekom roka zadržanja osebe po sklepu sodišča. Sodišče pa je predlog za podaljšanje zadržanja nasprotnega udeleženca na zdravljenju v Kliniki X. zmotno obravnavalo kot obvestilo Klinike X. o sprejemu nasprotnega udeleženca na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru in enako kot v sklepu Pr 1514/2022 odločilo, da se nasprotni udeleženec zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Klinike X. do 16. 1. 2023.
Sodišče prve stopnje mora predlog Klinike X. obravnavati po določilih 70. člena ZDZdr in presoditi, ali so podani pogoji za zadržanje nasprotnega udeleženca na prisilnem zdravljenju po 16. 1. 2023.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063005
ZPP člen 337, 337/1, 425, 428, 428/2. ZIZ člen 272, 272/2-3.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - težko nadomestljiva škoda - motilno dejanje - posestno varstvo - pravni interes - prepoved bodočega motenja - solastnina - parkirno mesto - nižji dokazni standard - tožbeni predlog - nekonkretizirane trditve - nedovoljena pritožbena novota - pravna teorija - načelo hitrosti postopka
Stranka lahko z regulacijsko začasno odredbo uspe, kadar je takšno začasno varstvo neobhodno potrebno, da kasnejše sodno varstvo zaradi nastanka težko nadomestljive škode oziroma sile ne bi ostalo brez pomena.
Predlog začasne odredbe je po vsebini povsem enak tožbenemu predlogu.
To, da mora, ko toženka parkira pred njenim avtomobilom, prositi da ga umakne in vstati prej, da ne zamudi službe, sicer predstavlja nevšečnost, ki pa ne dosega niti standarda pravno priznane, kaj šele težko nadomestljive škode.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00063622
ZDZdr člen 39, 39/1, 53. URS člen 19, 35, 51.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - duševna motnja - samomorilnost
Kot posledica ugotovljene duševne motnje je ugotovljeno, da je pri pridržani osebi v trenutkih povišane vznemirjenosti ob impulzivnosti in depresivni motnji hudo motena presoja realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja. Vse to se kaže v krajevni neorientiranosti, v nejemanju zdravil za epilepsijo ter v zlorabi alkohola in marihuane.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063644
SPZ člen 67, 70. ZNP-1 člen 149, 155.
začasna odredba v nepravdnem postopku - postopek delitve stvari v solastnini - ureditvena začasna odredba - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - ureditev razmerja med solastniki - skupno upravljanje stvari v solastnini - priklop na javno električno omrežje
Po večinskem stališču sodne prakse je v nepravdnem postopku zaradi delitve stvari v solastnini dopustna izdaja ureditvene začasne odredbe zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode. Takšno začasno odredbo je mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih in je pri odločanju potreben restriktiven pristop.
Predlagateljici v predlogu za izdajo začasne odredbe res navajata, da med solastniki ni doseženo soglasje v zvezi s priklopom hiše na elektriko, vendar sodnega varstva za ureditev tega razmerja med solastniki ne predlagata. S predlagano začasno odredbo želita urediti nekaj, česar s svojim predlogom za razdružitev solastnine od nasprotne udeleženke sploh ne zahtevata. Predlagano zavarovanje torej sploh ni povezano s sodnim varstvom, ki ga predlagateljici s predlogom za delitev solastnine zasledujeta.
DZ člen 100, 100/1. ZNP-1 člen 19. ZPP člen 112, 112/8.
preživljanje razvezanega zakonca - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - tožba, vezana na rok
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom nepravdni postopek ustavilo in odločilo, da bo po pravnomočnosti sklepa nadaljevalo postopek po pravilih pravdnega postopka, pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti, v skladu z 19. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).
ukrep prepovedi približevanja in vzpostavljanja stikov - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - zalezovanje - nasilje v družini - ponavljajoče se fizično in psihično nasilje - utemeljenost predloga po zpnd - rok za vložitev predloga
Po stališču prvostopenjskega sodišča se verjetnost prihodnjega nasilja presoja zgolj glede na dogodke, do katerih je prišlo v obdobju šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Takšno stališče je napačno in je posledica zmotne uporabe določbe četrtega odstavka 22.b člena ZPND, ki določa, da mora biti predlog žrtve podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo, ali je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. Iz navedenega določila izhaja zgolj to, da od zadnjega dejanja povzročitelja nasilja do vložitve predloga žrtve za izrek ukrepa, ne sme miniti več kot šest mesecev, ne pa da se presojajo zgolj dejanja nasilja znotraj navedenih šestih mesecev.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - duševna bolezen - duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - blodnjavost - shizofrenija - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - ogrožanje zdravja in premoženja - dokaz s sodnim izvedencem
Izpovedbe o tem, kako je bilo treba rezati ograjo pri sosedih in ravnanje po sprejemu potrjuje, da je sodišče pravilno presojalo prvi pogoj iz 39. člena ZDZdr, da oseba povzroča hudo premoženjsko škodo in lahko ogroža svoje ali tuje življenje.
Vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči kot s prisilnim zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici za toliko časa, da bodo našli pravo kombinacijo zdravil in da terapija prične učinkovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062876
ZPP člen 337, 337/1. ZNP-1 člen 161.
nepravdni postopek za razdružitev solastnine - solastnina na nepremičnini - ugotovitev velikosti deležev na solastnem premoženju - spor o velikost solastninskih deležev - ocena vrednosti nepremičnine - predlog za sklenitev sodne poravnave - nestrinjanje s predlogom - postavitev sodnega izvedenca - dokaz s sodnim izvedencem - odločitev o stroških postopka - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - stroški v nepravdnem postopku - skupni stroški postopka - krivdno povzročeni stroški - potrebnost stroškov - prizidek - gradnja prizidka - prizidek kot novogradnja - prepozne trditve - nedovoljene pritožbene novote
Postavitev izvedenca je bila res posledica dejstva, da se udeleženca nista strinjala glede vrednosti nepremičnine, vendar to še ne pomeni, da gre za nepotrebne ali krivdno povzročene stroške. Skupne stroške postopka krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari.
sprememba otrokovega osebnega imena - varstvo koristi otroka - soglasje - upravna enota - izvršitev odločbe - dokončnost odločbe
Odločitev o pravilno oblikovanem izreku je po prepričanju pritožbenega sodišča pomembna zato, da stranke postopka niso zavedene, da je z odločitvijo sodišča že dokončno odločeno o spremembi ter da jim ni potrebno ničesar več storiti. Za realizacijo spremembe je treba namreč vložiti prošnjo pri upravni enoti, ki se ji priloži pravnomočna odločba sodišča iz nepravdnega postopka o utemeljenosti te prošnje, ki nadomešča soglasje tistega roditelja, ki tega ni podal. Šele z dokončnostjo odločbe, ki jo bo o spremembi otrokovega priimka izdala upravna enota, bo sprememba veljala (drugi odstavek 21. člena ZOI-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00064822
SPZ člen 39, 44, 99. OZ člen 131. ZPP člen 13, 150, 226, 226/3, 243, 339, 339/2, 339/2-8.
varstvo lastninske pravice - poseg v lastninsko pravico - prepoved posegov - vzpostavitev prejšnjega stanja - obrazložitev zavrnitve dokazov - nesubstanciran dokazni predlog - dokazni predlog za vpogled v sodni spis - katastrska meja - izvedenec določene stroke - odškodninski zahtevek - zastaranje odškodninskega zahtevka - procesne kršitve - konstitutivna odločba - deklaratorna narava sklepa - vsebina sklepa o določitvi meje - ureditev meje v nepravdnem postopku - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - javno dobro - javna cesta - samovoljen poseg v nepremičnino - izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene - izvedensko mnenje iz drugega postopka - grajanje izvedenskega mnenja - katastrski podatek - povrnitev gmotne škode - denarni odškodninski zahtevek - odškodninska podlaga - ugotovitveni tožbeni zahtevek - negatorna tožba - stvarnopravni zahtevek - nastanek lastninske pravice s priposestvovanjem - ovire za priposestvovanje
Katastrska meja se ugotavlja z izvedencem geodetske stroke, zato so priče absolutno neprimeren dokaz za dokazovanje poteka meje. Ob ugotovitvi, da tožnik ni lastnik dela zemljišča, v zvezi s katerim uveljavlja varstvo svoje lastninske pravice, dejstva o samem posegu za presojo stvarnopravnega zahtevka niso odločilna.
Sklep o ureditvi meje je konstitutivne narave le, če se meja uredi po zadnji mirni posesti ali po pravični oceni. Če se uredi po močnejši pravici, je sklep deklaratorne narave.
Upoštevaje deklaratornost sklepa o ureditvi meje pa je sodišče v pravdi, kjer je potek meje predhodno vprašanje (kot v tej zadevi), na pravnomočno urejeno sodno mejo vezano, saj bi ponovno ugotavljanje iste meje v pravdnem postopku, pa čeprav le kot predhodno vprašanje, pomenilo ponovno odločanje o isti stvari oziroma ponovno odločanje o že pravnomočno rešenem predhodnem vprašanju.
Javno dobro je stvar, ki ni v pravnem prometu, zato na njem ni mogoče pridobiti lastninske pravice na noben način, niti s priposestvovanjem. Priposestvovanje javnega dobrega izrecno izključuje prvi odstavek 44. člena SPZ, enako je določal prej veljavni 29. člen ZTLR (javno dobro je bilo izenačeno z družbeno lastnino). Prepoved priposestvovanja javnega dobrega je bila vedno absolutna in o tem je bila in je še vedno sodna praksa ustaljena in enotna. Zaradi navedenega tudi meje zasebnega zemljišča z javnim dobrim ni mogoče urejati po kriteriju zadnje mirne posesti, temveč samo po kriteriju močnejše pravice, to je po stanju v katastru.
Opravljene meritve in točke so vrisane v kataster na podlagi upravnih odločb, zato je treba morebitne napake katastrskih podatkov sanirati v ustreznem upravnem postopku, saj civilno sodišče ne more ne v pravdnem ne v nepravdnem postopku spreminjati katastrskih podatkov.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - prostorska stiska - oddelek pod posebnim nadzorom
Po ustaljeni sodni praksi v primeru prezasedenosti socialnovarstvenega zavoda je edina ustavno vzdržna rešitev, da do zagotovitve prostega mesta zanjo oseba, ki je v bolnišnici, ostane tam. To pa obenem pomeni, da bo moral pritožnik o sprostitvi svojih kapacitet na varovanem oddelku oziroma o prostem mestu za nasprotnega udeleženca nemudoma obvestiti predlagateljico.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - duševna bolezen - shizofrenija - prisilno zdravljenje - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec medicinske stroke
Zaradi psihotične simptomatike, ki ostaja nedostopna zdravljenju, si preiskovanka povzroča hudo škodo na svojem zdravju, saj se bolezenski simptomi postopno kronificirajo in v možganih povzročajo strukturne spremembe, kar posledično vodi v razvoj na zdravila odporne psihoze, kar pomeni, da je zdravljenje z zdravili kasneje mnogo manj uspešno oziroma celo neuspešno.
začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - standard verjetnosti - lastništvo nepremičnine - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - možnost razpolaganja z nepremičnino - konkretna nevarnost - objektivna nevarnost - onemogočanje poplačila upnikov - prerekanje trditev - nesporna dejstva - verjetnost obstoja terjatve
Za verjeten izkaz nevarnosti ne zadošča zgolj dejstvo, da je tožena stranka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnine in ima možnost z njo razpolagati. Zgolj možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, ne zadošča.
Zaradi vložitve tožbe in nesporno ugotovljenih predhodnih ravnanjih toženkinega sina (neplačilo dolga, odstop dednega deleža), je verjetneje, da bo tudi toženka ravnala v smeri onemogočanja poplačila tožničine terjatve.
Ker je bilo pritožbi ugodeno in ugovor toženke zoper izdano začasno odredbo zavrnjen, tožnici ni bila kršena pravica do izjave v takšni meri, da bi bila potrebna razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.
ZNP-1 člen 151, 151/1. ZS člen 17, 93, 93/3, 93/3-5. URS člen 23, 23/2. Sodni red (2016) člen 155, 156, 156/6, 157, 158, 165.
začasna ureditev spornega pravnega razmerja - ureditev razmerij med solastniki - regulacijska začasna odredba - postopek zavarovanja - dokazni standard verjetnosti - zavarovanje terjatve - zakoniti sodnik - predodelitev zadeve drugemu sodniku - nujno procesno dejanje - letni razpored sodnikov
V primeru, ko je treba opraviti nujno procesno dejanje, sodnik pa je odsoten, po določbah letnega razporeda na obravnavanem sodišču predsednica sodišča z odredbo dodeli zadevo drugemu sodniku, in sicer samo za opravo nujnega procesnega dejanja. Po vrnitvi sodnika, kateremu je bila zadeva prvotno dodeljena, pa obravnava zadevo ta sodnik.
V postopku zavarovanja se odloča s stopnjo verjetnosti. O predlogu za izdajo začasne odredbe se praviloma odloča že v fazi, kot celota relevantnih okoliščin še ni natančno in dokončno identificirana. Če se sodišče odloči za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe že pred vročitvijo nasprotni stranki in brez naroka, kot je upoštevaje predlog predlagatelja storilo v obravnavani zadevi, odloča le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudi predlagatelj. Kontradiktornost se vzpostavi šele kasneje – v ugovornem in nadaljnjem postopku. Razpis naroka v zavarovalnih zadevah je izjema.
Tudi pri regulacijskih odredbah je potrebna povezanost vsebine začasnega zavarovanja z obravnavano terjatvijo. Izdati jo je mogoče le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. V obravnavani zadevi upnik – predlagatelj z začasno odredbo ne varuje obstoječega stanja, ampak ga v bistvenem spreminja. Vanj posega na način, kot ga zasleduje v nepravdnem postopku za delitev solastnine, kjer bo o njej vsebinsko odločeno. Zavarovati skuša torej drugo terjatev, kot je predmet tega postopka.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - obvezno zastopanje po odvetniku - psihiatrično izvedensko mnenje - bipolarna afektivna motnja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - obstoj milejšega ukrepa
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr lahko sodišče na predlog izvedenca osebi s sklepom v celoti ali delno omeji pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, če bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje. V konkretnem primeru je izvedenka tak predlog podala, saj je ocenila, da bi sodelovanje pri dokazovanju lahko udeleženca še dodatno vznemirilo in škodljivo vplivalo na njegovo zdravje.
Udeleženec zaradi navedene omejitve v postopku (z izjemo lastnega zaslišanja) res ni osebno sodeloval, a to ne pomeni, da se o mnenju izvedenke ni mogel izjaviti. V postopku je sodelovala njegova po uradni dolžnosti postavljena odvetnica, ki je tako možnost imela.
Hudo ogrožanje zdravja predstavlja že kronifikacija udeleženčeve bolezni in trajna poškodba možganov. Enako velja za poškodbe, ki bi jih udeleženec ali tretji lahko utrpeli v prometni nesreči ali v nesreči povezani s kakšno drugo udeleženčevo dejavnostjo, ki bi se je zaradi precenjevanja svojih sposobnosti in ob povišani impulzivnosti lotil. V obeh primerih bi lahko bilo ogroženo tudi življenje udeleženca ali tretjih. Pritožbeno sodišče soglaša, da je ogrožanje realno, saj je bil udeleženec v času poslabšanja bolezni že udeležen v prometni nesreči, ko pa se je sam lotil postavljanja mlaja, se je poškodoval. Ogrožanje bi bilo morda res mogoče zmanjšati z določenimi ukrepi, ki jih pritožnica izpostavlja v pritožbi, a ob tem spregleda, da gre za ukrepe, ki jih ZDZdr ne predvideva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062789
URS člen 32, 35, 53. ZPND člen 3, 3/5, 3/8, 5, 19, 22a, 22a/8. ZPP člen 8, 360, 360/1. ZNP-1 člen 42.
ukrep po zpnd - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - psihično nasilje - zalezovanje - občutek ogroženosti - zaščita žrtve - namen zakona - poseg v osebnostne pravice posameznika - svoboda gibanja - načelo sorazmernosti - pravica do družinskega življenja - pravica do zasebnosti - trajanje ukrepa - dokazna ocena - odločanje o stroških po prostem preudarku
Sodišče je pravilno za vsakega od nasprotnih udeležencev ugotavljalo, ali njegova ravnanja izpolnjujejo kriterije za izrek ukrepov po ZPND. Glede na izkazano kontinuirano psihično nasilje in zalezovanje, ki ga izvaja nasprotni udeleženec, prepoved približevanja in zadrževanja zgolj na razdalji, manjši od 10 metrov, ne bi dosegla namena. Po drugi strani predlagatelja nista izkazala, da bi tudi nasprotna udeleženka nad njima izvajala psihično nasilje oziroma kontinuirano zalezovanje.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00062117
ZDZdr člen 39, 39/1, 41, 41/3, 75, 75/1.
predlog centra za socialno delo - namestitev v varovani oddelek - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mnenje osebnega zdravnika - postavitev izvedenca psihiatrične stroke - psihiatrično mnenje - shizofrenija - duševna motnja - potrebno zdravljenje - sprememba predloga - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - nujnost ukrepa
Ureditev ukrepa sprejema v varovani oddelek brez privolitve, kot tudi ukrepa brez sprejema na zdravljenje brez privolitve sta podobna. V obeh primerih je potrebna sodna odločba, izdana v postopku, v katerem so prizadeti osebi dana enaka procesna jamstva. Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim in če je prej opisano ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja ter ob upoštevanju načela uporabe najnujnejšega ukrepa (če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, to je z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo – prvi odstavek 39. člena ZDZdr). Ob izpolnjenosti pogojev za prisilno zdravljenje se sprejem v varovani oddelek odredi, če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno in če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Poleg tega morajo biti izpolnjeni še pogoji za sprejem v socialnovarstveni zavod po splošnih predpisih s področja socialnega varstva (prvi odstavek 75. člena v zvezi s prvim odstavkom 74. člena ZDZdr).