CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00063778
ZPP člen 32, 32/2-7, 44, 44/3, 482. ZGD-1 člen 50, 50/1-13, 512, 513. Odvetniška tarifa (2015) člen 3. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 30.
gospodarski spor - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi - presoja vrednosti spornega predmeta - stvarna pristojnost v gospodarskem sporu - pristojnost okrožnega sodišča ne glede na vrednost spornega predmeta - povrnitev stroškov postopka - odmera stroškov postopka - čas odločanja sodišča - nastanek terjatve za povrnitev stroškov - ponovno odločanje - veljavna odvetniška tarifa - nepravdni postopek - neocenljiva zadeva - vrednotenje odvetniških storitev - merila - pravica družbenika do informacije in vpogleda
Z vidika odmere stroškov postopka je bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki. Pritožbeno sodišče je sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka o stroških razveljavilo. Ker je posledično sodišče prve stopnje o stroških postopka odločalo ponovno, bi moralo uporabiti v času (ponovnega) odločanja veljavno tarifo.
Po mnenju pritožbenega sodišča zahteva predlagatelja do informacije in vpogleda na podlagi 513. člena ZGD-1 predstavlja neocenljivo zadevo. Vsebino omenjene pravice določa 512. člen ZGD-1, ki pravi, da mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Iz vsebine navedene določbe je razvidno, da je narava zahteve taka, da je ni mogoče izraziti v denarju. Glede na navedeno je tako v skladu s tarifno številko 30 Odvetniške tarife treba uporabiti merila iz 3. člena Odvetniške tarife.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061821
ZNP-1 člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. DZ člen 163, 163/3. URS člen 22.
predlog za izdajo začasne odredbe - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom - razveljavitev sklepa o začasni odredbi - največja korist otroka - mnenje centra za socialno delo glede otrokove koristi - načelo kontradiktornosti pri izdaji začasne odredbe - pravica do izjave v postopku - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V okviru pravice do enakega varstva pravic v postopku iz 22. člena Ustave RS, ki jo zagotavlja 5. člen ZNP-1, mora biti v kontradiktornem postopku vsaki stranki omogočeno, da se izjavi o vsem procesnem gradivu, ki vpliva na odločitev sodišča. Izjema je mogoča le, kadar so koristi otrok tako ogrožene, da terjajo takojšnje ukrepanje ter se kontradiktornost vzpostavi naknadno. V obravnavani zadevi za tak primer ne gre, saj je sodišče koristi otrok že zavarovalo z izdano začasno odredbo. Zato bi moralo pred njeno odpravo poročilo CSD, na katero je svojo odločitev oprlo, vročati udeležencema postopka in jima dopustiti, da se do ugotovitev strokovnih delavcev opredelita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VSL00063975
ZUreP-2 člen 245. ZNP-1 člen 9. ZPP člen 13, 13/1.
status javnega dobra - grajeno javno dobro - pridobitev statusa grajenega javnega dobra - ugotovitvena odločba občinskega organa - upravni postopek - izdaja odločbe med postopkom - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - predhodno vprašanje - pravilnost upravne odločbe - reševanje predhodnega vprašanja - pravnomočna upravna odločba - nična upravna odločba - sodelovanje v upravnem postopku - možnost sodelovanja v postopku - nemožnost sodelovanja stranke v postopku - prekinitev nepravdnega postopka - sklep o prekinitvi postopka - napotitev na pravdo ali drug postopek - upravni spor o zakonitosti odločbe - vezanost sodišča na pravnomočno upravno odločbo
Sodišče ne more samo rešiti predhodnega vprašanja, saj je zatrjevano nezakonitost oziroma ničnost odločbe nasprotne udeleženke mogoče uveljavljati le v postopku pred pristojnim organom, po pravilih, ki veljajo za upravni postopek oziroma upravni spor.
vmesni sklep - postopek vzpostavitve etažne lastnine - ponovni postopek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nejasna in nepopolna obrazložitev - pripombe na izvedensko mnenje - odgovor na pripombe
Pritožbeno sodišče poudarja, da mora biti tudi vmesni sklep o primernosti strokovne podlage, ki ga sodišče izda na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1, vsebinsko popolno obrazložen. To pomeni, da bo moralo sodišče v ponovljenem postopku glede na to, da so v spisu že tri strokovne podlage, natančno pojasniti o primernosti katere strokovne podlage odloča, na kateri pravni podlagi in zakaj. Določno bo moralo odločiti, ali odloča o popravku dosedanje strokovne podlage ali o vsebinsko novi – spremenjeni strokovni podlagi in zakaj je do nje prišlo. Odgovoriti bo moralo tudi na pripombe pritožnika, ki doslej v postopku še ni dobil vsebinskega odgovora sodišča, zakaj so neutemeljene.
Strokovna podlaga je odločilnega pomena za katastrske vpise obravnavanih nepremičnin. Vsebinska presoja (tehnične) primernosti izdelane strokovne podlage, vključno s presojo relevantnosti ugovorov udeležencev zoper izdelano strokovno podlago, je pridržana sodišču. Prostor in čas za obravnavo vsebinskih pripomb udeležencev zoper strokovno podlago je v sodnem postopku, sodišče je dolžno na pripombe udeležencev odgovoriti ob presoji primernosti izdelane strokovne podlage.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2, 44, 44/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dejanska raba nepremičnin - redna raba stavbe - pretekla raba - funkcionalno zemljišče k stavbi - zakonska domneva - ugovor javnega dobra
V prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 so določeni kriteriji/merila za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, med katerimi je v 2. točki navedena tudi pretekla redna raba zemljišča. ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. To je storilo tudi sodišče v obravnavani zadevi. Ugotovitev sodišča, da so lastniki/stanovalci stanovanj v stavbi dejansko rabili, koristili, urejali in vzdrževali sporne nepremičnine od izgradnje dalje, je pravilna, saj pritožnica tem trditvam predlagateljice ni konkretno ugovarjala. Ugovor javnega dobra - trditev, da gre za javno površino, namenjeno uporabi vsakogar, ne vsebuje konkretiziranega nasprotovanja trditvam, da sporna zemljišča redno uporabljajo le stanovalci sporne stavbe.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00061408
DZ člen 182, 269, 269/1. ZVarCP člen 25a, 25a/2. ZPP člen 339, 339/2-14, 354, 354/1, 354/2.
kolizijski skrbnik - postavitev kolizijskega skrbnika - odvetnik - izbira odvetnika - potrebno strokovno znanje - zastopanje po odvetniku - varstvo koristi otroka - spori iz družinskega razmerja - zaupanje otroka v vzgojo in varstvo - izvajanje starševske skrbi - navzkrižje interesov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - odprava bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do zagovornika - mnenje Varuha človekovih pravic
Glede na intenzivno prežetost starševskega odnosa s partnerskim in dekličino vse večjo stisko, na katero se starši ta čas ne zmorejo ustrezno odzvati, je izkazano tveganje, da le ob udeležbi staršev ne bodo v potrebni meri izraženi dekličini interesi v tem postopku. Utemeljena je zato odločitev, da za zastopanje dekličine koristi v postopku skrbi tretja oseba.
Izbira odvetnika za kolizijskega skrbnika je primerna. Ima materialnopravna in procesna znanja, potrebna za zastopanje v postopku. Dodatna znanja in veščine s področja psihologije otrok in komunikacije z njimi so koristna za čim ustreznejšo izvrševanje nalog, a pritožbene navedbe ne utemeljujejo zaključka, da postavljeni odvetnik ne bo mogel opraviti dane naloge.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061733
ZVEtL-1 člen 18, 23, 23/4, 24. SPZ člen 105, 105/2.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - sporno lastništvo nepremičnine - priznanje neprerekanih dejstev - postopek po ZVEtL - odločanje na podlagi verjetnosti
Postopek za vzpostavitev etažne lastnine sicer ni namenjen reševanju spornih lastninskih položajev, vendar to ne pomeni, da sodišče ne ugotavlja za odločitev o etažiranju določene stavbe relevantnih dejstev oziroma ne presoja dokazov v zvezi s temi dejstvi. Raziskati jih mora, o lastninsko pravnih položajih pa nato odloči na podlagi dokaznih pravil, domnev in pravila o bolj verjetni pravici, ki so določeni v ZVEtL-1.
S tem, ko niso odgovorili na poziv sodišča za podajo pripomb na izvedensko mnenje, namreč predlagatelji niso priznavali navedb nasprotnih udeležencev, saj so že ob podaji predloga za vzpostavitev etažne lastnine vnaprej zanikali trditve nasprotnih udeležencev, ki so jih ti podali v odgovoru na predlog. In ker iz poročila izvedenke izhaja, da gre za sporne dele, so predlagatelji s tem, ko niso podali pripomb na ugotovitve izvedenke, priznavali le spornost razmerij in ne trditev nasprotnih udeležencev, kot smiselno izhaja iz izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061328
ZPP člen 249, 253, 253/1. ZSICT člen 45. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 54.
izvedenina - nagrada in stroški izvedenca - izvedenec geodetske stroke - pripadajoče zemljišče k stavbi - urbanistično arhitekturna zasnova - dopolnitev izvedenskega mnenja - pisno izvedensko mnenje - ustno mnenje izvedenca - zelo zahtevno izvedensko mnenje - izdelava zelo zahtevnega mnenja - stroški nepravdnega postopka - plačilo stroškov tekom postopka
Objektivni pogoj za plačilo je, da je izvedenec opravil delo, ki mu ga je naložilo sodišče. Načeloma je upravičen do plačila, ko delo opravi v celoti.
Glede na obseg in zahtevnost opravljenega dela ne more biti dvoma, da je šlo (najmanj) za zelo zahtevno izvedeniško mnenje.
DZ člen 135, 161. ZPND člen 10, 10/1. Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini (2009) člen 4.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna ureditev stikov - sprememba izvajanja stikov - začasna ukinitev stikov - ureditvena začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - zavrnitev predloga - postavitev kolizijskega skrbnika - izvajanje starševske skrbi - konfliktnost med starši - nasilje v družini - okoliščine in interesi strank - otrokove potrebe - največja korist otroka - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - izvajanje dokazov - dokazna ocena
Izvedenka je tista nevtralna in strokovno usposobljena oseba, ki izjavo otroka pretrese z vidika otrokove koristi in z vidika, ali je to njegova prava in resnična volja.
Predlagana manjša korekcija stikov ne kaže na ogroženost otrok in tudi ne, da oče daljših stikov ne zmore. Zato pogojev za izdajo začasne odredbe ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSK00069034
DZ člen 109, 162.. ZNP-1 člen 108.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - ureditev stikov med starši in otrokom - začasna ureditev stikov - začasna odredba - začasna odredba v družinskih sporih - ogroženost otroka - vrste začasnih odredb - skupno starševstvo - razgovor z otrokom - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - potrebnost in sorazmernost ukrepa - pravica do zasebnosti - obrazloženost odločbe - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Sodišče se je pravilno omejilo na presojo, ali so verjetno izkazane okoliščine, ogrožajoče za zdrav razvoj otrok udeležencev postopka.
S tem, ko je sodišče uredilo stike na način, da otroka z obema od staršev preživita enako časa in v njihovi družinski hiši (domu), je zagotovilo kontinuiteto in staršema omogočilo, da v času, ki ga preživita z otrokoma, v celoti poskrbita za vse njune potrebe.
Sodišče ni ugotovilo okoliščin, ki bi kazale na to, da je potreben tudi ukrep, s katerim je predlagatelju oz. nasprotni udeleženki v času, ko trajajo stiki, prepovedalo vstopiti, se približevati ali zadrževati v bližini hiše na razdalji, krajši od 100m.
Cilj, da bo vsak od staršev v času izvajanja stikov z otrokoma imel mirno in varno okolje tako, da otroka ne bosta postavljena v središče spora staršev, bo dosežen že s tem, ko se mora starš v tednu, ko se ne izvaja stik z njim, izseliti iz stanovanjske hiše.
Snemalne naprave in kamere, ki snemajo in posnamejo vsako človekovo ravnanje ali občutje v lastnem domu, nedvomno predstavljajo vdor v njegovo zasebnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061327
ZPP člen 105b, 105b/2, 105b/3, 105b/4, 274. DZ člen 157, 161, 167, 168. ZNP-1 člen 101. URS člen 23.
predlog za začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - sprememba ureditve stikov - pošiljanje vlog - vročitev vloge - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - spori iz družinskega razmerja - ukrepi za varstvo koristi otroka - pravni interes za sodno varstvo - pravna korist - starševska skrb - ogroženost otroka - nujni ukrep - prosti preudarek - stroški nepravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja
Upnik v pritožbi ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila vloga, ki jo je poslal na elektronski naslov sodišča nepopolna, da ni bila primerna za obravnavo, da je upnik po pozivu sodišča s priporočeno pošiljko, ki jo je oddal na pošto, poslal sodišču prve stopnje novo vlogo. Glede na te dejanske ugotovitve, je sodišče utemeljeno zavrglo upnikov predlog, s katerim se je zavzemal za izvedbo stika na dan, ki je v času prejema vloge s strani sodišča prve stopnje že potekel, s potekom tega dneva pa je prenehal tudi upnikov pravni interes za pravovarstvo, kot ga je uveljavljal s predlogom za začasno odredbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00061912
ZNP člen 35, 37. ZPP člen 158. OZ člen 356, 356/1.
nepravdni postopek - predlagalni nepravdni postopek - umik predloga - odločitev o stroških postopka - smiselna uporaba določb pravdnega postopka - stroškovno breme - povrnitev stroškov - zavezanec za plačilo stroškov postopka v primeru ustavitve postopka zaradi umika zahteve - ugovor zastaranja
Pritožnikovo sklicevanje na triletni zastaralni rok je zmotno. V času teka postopka zastaranje ne teče. Za pravnomočno ugotovljene obveznosti pa skladno s prvim odstavkom 356. člena OZ velja 10-letni zastaralni rok. Ta prične teči s pravnomočnostjo odločbe. Ker v obravnavani zadevi ne gre za takšen položaj, je pritožnikov ugovor zastaranja neutemeljen.
ZNP ureja vprašanje povračila stroškov v 35. členu. Ta pravila so prilagojena posebnostim nepravdnega postopka in so drugačna od pravil, ki veljajo v pravdnem postopku. ZNP ne ureja situacije, ko pride do umika predloga. Pri umiku tožbe in umiku predloga pa gre za podobne položaje, zato je na podlagi 37. člena ZNP treba smiselno uporabiti določbo 158. člena ZPP.
Ko predlagatelj predlog umakne in sodišče postopek ustavi, je podana procesna situacija, ki se v bistvenem ne razlikuje od situacije v pravdi, zato se o stroških odloča v skladu z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP. To pa pomeni, da mora predlagatelj nasprotnim udeleženem povrniti stroške nepravdnega postopka.
IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00062862
ZIZ člen 192, 192/1, 192/2. ZNP člen 110. SZ-1 člen 112, 112/4.
prodaja nepremičnin na javni dražbi - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izročitev nepremičnin kupcu - sklep o izročitvi nepremičnine - vsebina sklepa - izselitev iz nepremičnine - izselitev dolžnika iz stanovanjske hiše - rok za izselitev dolžnika - zakonski rok - nedoločen rok - določitev roka - primeren rok - odpoved najemne pogodbe - rok za izselitev - analogija znotraj pravnega pravila (analogia intra legem) - sklépanje po podóbnosti (argumentum a simili ad simile)
Rok za izselitev v drugem odstavku 192. člena ZIZ ni določen. Je pa denimo v SZ-1 v sporih zaradi odpovedi najemne pogodbe določen rok za izpraznitev, ki ne sme biti krajši od 60 in ne daljši od 90 dni. Ni razlogov, da bi se ta razpon po analogiji intra legem (oz. argumentum a simili ad simile; sklepanje po podobnosti primerov) ne uporabil kot okvir primernega roka za izselitev tudi v primerih izpraznitve zaradi prisilne prodaje nepremičnine. Take roke je sodna praksa dejansko že sprejela (VSL sklep II Ip 1728/2016); bistveno je, da so primerni. Pritožnika ne ponudita razumnega in utemeljenega razloga, kakšen rok bi bil po njunem mnenju primernejši in zakaj. Drži, da postopek poteka že dlje časa in da sta lahko uporabnika navedene nepremičnine utemeljeno pričakovala njegov konec, katerega posledica je zanju izselitev.
ZNP-1 člen 21, 21/1, 22, 22/6, 57, 58. DZ člen 243, 265. URS člen 35.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - predlog - predlagatelj postopka - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - začasno skrbništvo - zmožnost razsojanja - zaščita interesov stranke - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - zavrnitev predloga - udeležba v nepravdnem postopku - udeleženec v nepravdnem postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - priznanje statusa - pogoji za priznanje statusa - podlaga za priznanje statusa - družinski član - otrok - sorodstveno razmerje - želje varovanca - soglasje nasprotnega udeleženca - pravica do družinskega življenja - pravni interes - pogodba o dosmrtnem preživljanju - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dolžnost preživljanja ostarelega starša
Materialne določbe (osmi del DZ), ki so podlaga pri imenovanju skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, prav tako ne nudita 57. in 58. člen ZNP-1.
V skladu s splošno določbo o udeležbi v nepravdnih postopkih, prvim odstavkom 21. člena ZNP-1, je udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja, ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa) zgolj zaradi sorodstvene vezi status udeleženca v postopku.
Medsebojni odnos nasprotne udeleženke in predlagateljice udeležbe v postopku zahteva varstvo v okviru ustavne pravice do družinskega življenja. S tem je v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 podan pravni interes (kot nepremoženjski, osebnostni interes v zgoraj obrazloženem smislu) A. A. za udeležbo v postopku oziroma je izkazano, da je udeležba v postopku v korist nasprotne udeleženke (243. člen DZ).
V skladu s prvim odstavkom 265. člena DZ sodišče, pri katerem se je začel postopek za postavitev pod skrbništvo, po potrebi osebo, zoper katero se je začel postopek, postavi pod začasno skrbništvo in ji imenuje začasnega skrbnika. Sodišče v tej odločbi določi tudi obseg obveznosti in pravic začasnega skrbnika. Sodišče v postopku za postavitev pod skrbništvo začasnega skrbnika postavi, kadar presodi, da je treba pravice in koristi te osebe nemudoma zavarovati, ker ji grozi škoda.
Izvedeni dokazni postopek ni pokazal, da bi nasprotni udeleženki zaradi njenega psihofizičnega stanja (upada umskih sposobnosti, ki jih zatrjuje predlagateljica) nastajala škoda na finančnem in zdravstvenem področju. Nestrinjanje predlagateljice z ravnanji in odločitvami nasprotne udeleženke ne utemeljuje sklepa, da je ta nerazsodna in si s svojimi ravnanji škoduje do te mere, da bi bil upravičen takojšen poseg v njene osebnostne pravice s postavitvijo začasnega skrbnika.
Temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi začasnega skrbnika, je zgolj in edino zaščita osebe, ki se postavlja pod začasno skrbništvo, v primeru, da je izkazano, da oseba potrebuje takojšnjo zaščito zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja. Gre za enega hujših posegov v nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen URS), zato tak poseg ne more biti utemeljen z željo po večjem nadzoru nad posameznikovimi odločitvami, četudi se z njimi ne strinjamo, če v postopku ni izkazano, da je zmožnost razsojanja osebe, ki naj se postavi pod začasno skrbništvo, hudo prizadeta.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - uvedba postopka po uradni dolžnosti - okoliščine konkretnega primera - (ne)izpolnjeni zakonski pogoji - restriktiven pristop - vlaganje sredstev - zloraba procesnih pravic - sposobnost razsojanja - pomanjkljiva obrazložitev sklepa
Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se lahko začne po uradni dolžnosti, če so podane okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo (tretji odstavek 57. člena ZNP-1). Odrasla oseba potrebuje skrbnika, kadar zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena DZ). Ker že uvedba postopka, neodvisno od njegovega poznejšega izida, pomeni hud poseg v osebno integriteto osebe, mora biti presoja okoliščin, potrebnih za njegov začetek po uradni dolžnosti, vedno restriktivna.
Utemeljen razlog za začetek uradnega postopka pomeni visoko stopnjo arktikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da oseba potrebuje skrbnika. Dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da je tožnik vložil več tožb, ki jih obravnava pobudnik, samo zase ne zadošča. Iz sklepa ni razvidno, v kakšnem časovnem obdobju so bile tožbe vložene, kakšna je njihova vsebina, kdo so tožene stranke, še manj pa, da so pritožnikovi zahtevki očitno neutemeljeni. Ni jasno, ali pritožnik z vlaganjem tožb morda (le) zlorablja svoje procesne pravice, ali pa gre v resnici za njegovo značajsko napako, zaradi katere pritožnik ni sposoben preudarne presoje in bi zato, glede na svoje slabo premoženjsko stanje in stroškovne posledice morebitnega neuspešnega pravdanja, utegnila škoditi njegovim pravicam in koristim.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 38/1-1, 39, 41, 41/1, 41/2, 47. ZDZdr člen 61, 61/2, 62, 62/5.
duševna bolezen - izvedenec psihiatrične stroke - stroški postopka sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - stroški nepravdnega postopka - stroški in nagrada sodnega izvedenca - izvedensko mnenje - sodna ocena izvedenskega mnenja - ustno in pisno izvedensko mnenje - študij spisa - zahtevnost izvedenskega mnenja - medicinska dokumentacija - pregled zdravstvene dokumentacije
Izvedenec ob obisku zadržano osebo pregleda in na zapisnik poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma sprejema v varovani oddelek. Izvedenec mora torej pred podajo izvida in mnenja opraviti pregled osebe in zdravstvene dokumentacije, kar pomeni pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja.
postopek za delitev stvari v solastnini - delitev solastnih nepremičnin - predlog za delitev solastne stvari - vsebina predloga za delitev solastnine - sprememba predloga v nepravdnem postopku - udeleženci nepravdnega postopka - vstop stranke v postopek - razširitev predloga na dediče - subjektivna razširitev predloga - sprememba tožbe (predloga) - soglasje novega toženca za vstop v pravdo - soglasje udeleženca za vstop v postopek
Pravila glede naknadne spremembe strank, ki veljajo v pravdnem postopku in po katerih je vključitev nove osebe v pravdo pogojena z njenim soglasjem (drugi odstavek 191. člena ZPP), v nepravdnem postopku niso uporabljiva. V sodni praksi je že utrjeno stališče, da za razširitev predloga na novega udeleženca ni potrebno soglasje te osebe.
ZDZdr člen 62, 62/2, 62/5. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 38/1, 39, 41, 41/1, 41/2, 47.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - mnenje izvedenca - zdravstveni pregled - pregled zdravstvene dokumentacije - izvedensko mnenje - stroški in nagrada izvedenca - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled listin - pregled dodatne dokumentacije - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - ustno podajanje izvedenskega mnenja - priprava na ustno podajanje mnenja - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - zahtevnost mnenja
Po določilu petega odstavka 62. člena ZDZdr izvedenec ob obisku zadržano osebo pregleda in na zapisnik poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma sprejema v varovani oddelek. Izvedenec mora torej pred podajo izvida in mnenja opraviti pregled osebe in zdravstvene dokumentacije, kar po oceni pritožbenega sodišča pomeni pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika. Da te postavke ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot je to storilo sodišče prve stopnje, izhaja tudi iz določila petega odstavka istega člena, po katerem je izvedenec do plačila za pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja upravičen že, če na narok pristopi, pa je ta preložen, in to poleg nadomestila za čakanje na narok in povračila stroškov prihoda, ne da bi izkazoval samostojno dodatno pripravo na podajanje mnenja. Gre torej za nagrado izvedencu za udeležbo na naroku in ustno podajanje predhodno že izoblikovanega mnenja, na kar kaže tudi sorazmerno nizka vrednost te nagrade (38 EUR), ki je neodvisna od zahtevnosti mnenja.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/1. ZDZdr člen 61, 61/2, 62, 62/5.
plačilo za delo izvedenca - priprava na ustno podajanje mnenja - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - nujnost pregleda
Po določilu petega odstavka 62. člena ZDZdr izvedenec ob obisku zadržano osebo pregleda in na zapisnik poda mnenje o njenem zdravstvenem stanju, ki vsebuje tudi oceno, ali obstaja možnost zdravljenja v nadzorovani obravnavi oziroma sprejema v varovani oddelek. Izvedenec mora torej pred podajo izvida in mnenja opraviti pregled osebe in zdravstvene dokumentacije, kar po oceni pritožbenega sodišča pomeni pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - hujše ogrožanje lastnega zdravja - kritičen odnos - poseg v osebno svobodo - trajanje ukrepa - mnenje izvedenca - izvedenec psihiatrične stroke - načelo izbire milejšega ukrepa
Tožnica zaradi narave svoje duševne motnje huje ogroža svoje zdravje, pri čemer navedene motnje in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, zlasti ker je pritožničina presoja realnosti in njena sposobnost obvladovati svoje ravnanje zaradi duševne motnje hudo motena.