• Najdi
  • <<
  • <
  • 6
  • od 50
  • >
  • >>
  • 101.
    VSL Sklep III Cp 896/2026
    14.5.2026
    ČLOVEKOVE PRAVICE - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00093222
    ZDZdr člen 39, 39/1, 51, 51/3.
    prisilno zdravljenje - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - bolnišnično zdravljenje - shizofrenija - duševna bolezen - izvedensko mnenje

    Izvedensko mnenje daje jasno podlago za zaključek o nujnosti predpisane terapije, saj bi se brez tega psihotična simptomatika poglabljala, kronificirala, kar bi vodilo v rezidualno obliko in bi se odrazilo v pravih strukturnih spremembah možganovine ter v slabi dolgoročni prognozi in invalidiziranju osebe. Terapijo pa je mogoče zagotoviti le znotraj varovanega oddelka, saj milejše oblike pomoči zaradi narave bolezni osebe, njenih hitrih nihanj, izhajajočih iz klinične slike v klinično sliko, ne pridejo v poštev.

  • 102.
    VSLJ Sklep IV Cp 843/2026
    14.5.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00093456
    DZ člen 161.
    stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - nasilje v družini - prepoved približevanja - začasna odredba v družinskih zadevah - začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - določitev stikov med staršem in otrokom - stiki otroka s staršem - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)

    Presoja otrokove ogroženosti in tehtanje med škodo zaradi prekinitve stikov in škodo zaradi njihove vzpostavitve pod nadzorom.

  • 103.
    VSL Sklep IV Cp 798/2026
    14.5.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00093326
    ZPP člen 247. ZNP-1 člen 108. DZ člen 166.
    začasna odredba v družinskih zadevah - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izločitev delavcev centra za socialno delo - varstvo in vzgoja otroka - ogroženost otroka

    Mnenje, ki ga v postopku poda strokovna oseba CSD v družinsko pravnih postopkih šteje za izpovedbo osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje, mnenje, ki ga poda CSD pa ima naravo izvedenskega mnenja.

  • 104.
    VSL Sklep I Cp 2064/2025
    14.5.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00093265
    ZVEtL-1 člen 1, 1/1, 17, 18.
    vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - lastninska pravica - pravna domneva - dokazna pravila

    Postopek za določitev etažne lastnine ni namenjen reševanju spornih lastninskopravnih vprašanj, kot jih izpostavlja pritožba, ampak se odloči na podlagi pravnih domnev in dokaznih pravil o pravnih naslovih ter na podlagi verjetnosti kot standarda materialne resnice. Prav tako postopek vzpostavitve etažne lastnine ni namenjen ugotavljanju pravilnega obsega in površine delov stavbe. Po pravnomočnosti odločbe pa lahko udeleženci svoje pravice uveljavljajo v pravdi ali drugih postopkih.

  • 105.
    VSLJ Sklep II Cp 252/2025
    14.5.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00093469
    ZVEtL-1 člen 42, 43, 44, 49.
    skupno pripadajoče zemljišče - ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupni del stavbe - nakup nepremičnine na javni dražbi - dejanska etažna lastnina - izpodbijanje zakonske domneve - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - predhodno vprašanje - akcesorne pravice

    Za ugotovitev o pripadajočem zemljišču ne zadostuje samo ugotovitev o obsegu le tega, temveč mora predlagatelj dokazati tudi pravno podlago, to je pravico uporabe oziroma lastninsko pravico na njem.

    Če je na stavbi nastala dejanska etažna lastnina v času, ko je veljala kogentna akcesornost pravic na pripadajočih zemljiščih stavb pravicam na stavbah, je ob razlagi in uporabi zakonskih pravil na pridobitelja posameznega dela stavbe prešel tudi ustrezen delež na njenem pripadajočem zemljišču. Pripadajoče zemljišče je v takem primeru po samem zakonu postalo in pomenilo skupni del stavbe.

    Ker gre v obravnavanem primeru za pripadajoče zemljišče stavbam v etažni lastnini, skladno z utrjenim stališčem pravne teorije in sodne prakse nakup zemljišča na javni dražbi (v stečaju in izvršbi) ni mogel razvrednotiti lastninske pravice etažnih lastnikov na njem.

    Če za reševanje predhodnega vprašanja matični postopek ni tekel, oziroma ne teče, mora nepravdno sodišče predhodno vprašanje rešiti s samo. Zaradi določbe 49. člena ZVEtL-1, ki izključuje uporabo splošnih pravil nepravdnega postopka pri obravnavi predhodnih vprašanj, nima možnosti, da bi stranke napotilo na pravdo ali drug matični postopek.

  • 106.
    VSL Sklep III Cp 835/2026
    13.5.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00093212
    ZPND člen 5, 21. ZPP člen 319.
    nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - zaščita žrtve - trajanje ukrepa - prepoved približevanja - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi

    Izrek ukrepov je utemeljen le tedaj in v takem obsegu, kolikor je potrebno zavarovati žrtev, in to za tak čas, da lahko določena žrtev nasilja v konkretnih okoliščinah primera poišče trajno rešitev sama oziroma ob ustrezni podpori.

  • 107.
    VSL Sklep III Cp 877/2026
    13.5.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00093324
    ZPND člen 3, 3/3, 5, 21, 21/2, 21/5, 22, 22/5, 22a, 22a/4, 22a/8, 22č. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15. URS člen 33, 34. ZIZ člen 226, 226/3, 226/6.
    odvračalni učinek - ustavna pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do zasebne lastnine kot ustavna kategorija - preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - časovna omejenost ukrepov za preprečevanja nasilja v družini - fizično nasilje - psihično nasilje - postopek po ZPND - ukrep po zpnd - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - kolizija pravic - načelo sorazmernosti - denarna kazen

    Pritrditi je sodišču prve stopnje, da je obravnavani dogodek presegel siceršnjo napetost, konflikte in tudi občasna fizična obračunavanja med udeleženkama. Če pri prejšnjih dogodkih v razmerjih z nasprotno udeleženko predlagateljica ni bila v podrejenem položaju, to ne pomeni, da se to (ob stopnjevanju nasilja) ne more spremeniti. V konkretnem primeru je bil primarni konflikt med predlagateljico in bivšim možem, v katerega pa je (tokrat) brez razloga (saj ni bila sama z ničemer izzvana s strani predlagateljice) posegla nasprotna udeleženka in to celo z udarcem po glavi s trdim predmetom, izza hrbta, kar še posebej predstavlja obteževalno okoliščino.

  • 108.
    VSL Sklep I Cp 1162/2025
    12.5.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00093168
    ZVEtL-1 člen 43.
    postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče - zelenica - obseg pripadajočega zemljišča - soseska - ugovor javnega dobra

    Sodišče prve stopnje je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje o urbanističnem in dejanskem vidiku pripadajočega zemljišča k stavbi pravilno uporabilo materialno pravo 43. člena ZVEtL-1.

    Kot javna zemljišča s prostorskimi akti niso bila opredeljena zemljišča, ki so načrtovana kot javno dobro, pač pa zemljišča, ki imajo značaj skupne uporabe za eno ali več zaključenih stanovanjskih enot. Zelenice niso bile načrtovane kot javno dobro, pač pa kot skupne za rabo ene ali več stanovanjskih enot.

  • 109.
    VSLJ Sklep III Cp 2275/2025
    12.5.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093663
    ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1. SPZ člen 70, 70/2. ZVEtL-1 člen 42, 42/1
    postopek delitve solastnine - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - predhodno vprašanje - prejudicialno pravno razmerje (predhodno vprašanje) - razdružitev solastne nepremičnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - odreditev prekinitve postopka - nadaljevanje postopka - izvedba dokazov

    Določitev pripadajočega zemljišča k stavbam, ki stojijo na nepremičnini, katere delitev zahteva predlagatelj, ni prejudicialna. Postopek določitve pripadajočega zemljišča po ZVEtL-1 ne more spremeniti v zemljiško knjigo že vknjiženih solastninskih deležev udeležencev postopka, niti ne površine zemljišča in lege stavb na nepremičnini, ki se deli. Glavno vprašanje predmetnega postopka je razdelitev nepremičnine solastnikom v skladu z njihovimi solastninskimi deleži.

  • 110.
    VSLJ Sklep II Cp 1604/2025
    12.5.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSLJ00093704
    ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 48.
    skupni del stavbe v etažni lastnini - pripadajoče zemljišče k več objektom - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - dokumentacija - pretekla raba zemljišča - dejanska namembnost zemljišča - urbanistični in arhitekturni pogoji - dinamični princip - izvedensko mnenje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava

    V izpodbijanem sklepu je povzeto mnenje izvedenke, da je zaradi nedosegljive projektne dokumentacije iz časa gradnje treba upoštevati tudi strokovno literaturo, urbanistične standarde in normative, in (v ovrednotenju teh virov) še, da brez spornih parcel ni dosežen normativ zelenih in parkirnih površin na prebivalca, da sporna zemljišča niso bila namenjena izgradnji novih stavb in da je zato za odločitev ključna presoja o pretekli redni rabi. Iz nadaljnjih razlogov sklepa pa ni razvidno, da bi sodišče ugotovitve o pretekli rabi ovrednotilo v povezavi s povzetim mnenjem izvedenke in njeno ugotovitvijo, da z vidika namenske vezanosti sporni parceli predstavljata skupno pripadajoče zemljišče. Zaključna ugotovitev, da urbanistični standardi ne podpirajo pripadnosti spornih parcel k obravnavanim stavbam, še utrjuje ugotovitev, da je v izpodbijanem sklepu izostala presoja, ali je redna raba usklajena z urbanističnimi normativi in standardi in je tako do trenutka lastninjenja prišlo do spremembe v obsegu pripadajočega zemljišča v primerjavi s tem, kar je bilo predvideno v gradbenem dovoljenju.

  • 111.
    VSLJ Sklep II Cp 173/2025
    7.5.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00093453
    ZVEtL-1 člen 42, 43, 44.
    pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - redna raba nepremičnine - pravica uporabe - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - izpodbojna zakonska domneva - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice

    V primeru napačne vknjižbe v zemljiški knjigi imajo dejanski imetniki pravice uporabe pravico dokazovati, da zemljiško stanje ne odraža dejanskega stanja.

    Za priznanje pripadajočega zemljišča morata biti dokazana dva pogoja, to sta neprekinjena raba zatrjevanega pripadajočega zemljišča in pravni temelj, to je pravica uporabe oziroma lastninska pravica. Predlagateljica v tem postopku drugega pogoja ni dokazala, zato je odločitev sodišča, da samo na podlagi pretekle rabe ni mogoče pridobiti pripadajočega zemljišča, pravilna.

  • 112.
    VSL Sklep III Cp 822/2026
    7.5.2026
    ČLOVEKOVE PRAVICE - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00093150
    ZDZdr člen 5b, 5c, 17, 17/1, 17/2, 29, 29/3, 48, 48/2, 74, 74/1, 75, 75/1.
    pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - duševna motnja - shizofrenija - heteroagresivnost - posebni varovalni ukrepi - časovna omejitev trajanja ukrepov - določljivost izreka

    Ni ustrezna rešitev, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, ko je alternativno določilo, da se nasprotno udeleženko namesti ali v SVZ A. ali v SVZ B. Res je, kot opozarja pritožba, da zakon takega alternativnega načina določanja SVZ ne predvideva. Po drugi strani bi tako postopanje napravilo še več zmede tako, da se sploh več ne bi vedelo, koliko oseb je v kakem SVZ v čakalni vrsti za sprejem.

  • 113.
    VSL Sklep III Cp 845/2026
    7.5.2026
    ČLOVEKOVE PRAVICE - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00093262
    ZDZdr člen 30, 30/1, 51, 51/2. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 158, 158/1.
    prisilno zdravljenje - pogoji za zadržanje na zdravljenju - umik predloga - stroški izvedenca

    ZDZdr situacije, ko v postopku za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča predlagatelj predlog umakne, ne ureja. V drugem odstavku 51. člena določa le, da če sodišče predlog za sprejem zavrne, krije stroške postopka predlagatelj; če je predlagatelj izvajalec zdravljenja duševnih motenj, socialno varstveni zavod, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo, pa se stroški postopka krijejo iz sredstev sodišča. Tudi ZNP-1 vprašanja povračila stroškov v primeru umika predloga izrecno ne ureja, zato se po sodni praksi v takem primeru smiselno uporablja prvi odstavek 158. člena ZPP, na katerega se je sklicevalo tudi sodišče prve stopnje.

  • 114.
    VSL Sklep V Cp 720/2026
    7.5.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00093263
    ZNP-1 člen 57, 57/3. DZ člen 262.
    postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - po uradni dolžnosti začet postopek - dokazi in dokazovanje - medicinska dokumentacija

    Utemeljenega razloga, da je treba osebo postaviti pod skrbništvo, ne more dokazovati le medicinska dokumentacija, kot meni pritožnik. Utemeljen razlog so vse okoliščine, iz katerih sodišče lahko sklene, da oseba ne more skrbeti za svoje pravice in koristi. Ne glede na vsebino pogodbe, s katero bi razpolagala s svojo nepremičnino, pa ta ne more veljavno skleniti, če zase in za svoje pravice ni sposobna skrbeti.

  • 115.
    VSMB Sklep IV Cp 382/2026
    6.5.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSMB00094492
    DZ člen 141, 141/2, 141/8, 189, 190. ZNP-1 člen 40, 40/5, 42, 101, 101/1, 108. ZPP člen 8, 165, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341, 354, 354/2.
    odločanje o stroških po prostem preudarku - delna sprememba izpodbijanega sklepa - sprememba ureditve stikov - višina preživnine za mladoletnega otroka - omejitev starševske skrbi - absolutna bistvena kršitev določb postopka - bistveno spremenjene okoliščine - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - sklicevanje na strokovno mnenje - prava volja otroka - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - postavitev sodnega izvedenca - načelo otrokove koristi - kršitev pravice do izjave - zmotna uporaba materialnega prava - nejasen izrek odločbe - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odprava pomanjkljivosti na drugi stopnji - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih

    Sodišče druge stopnje soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da trditve predlagateljice o pomanjkljivostih mnenja CSD zgolj odraz njenega golega nestrinjanja z vsebino mnenja. To po ustaljeni sodni praksi ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Smiselno enako velja v primeru, ko je strokovno mnenje podal CSD, kar pomeni, da golo nestrinjanje z mnenjem CSD ni razlog za postavitev sodnega izvedenca.

  • 116.
    VSL Sklep IV Cp 758/2026
    4.5.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00092911
    ZPP člen 286, 328, 366a. ZNP-1 člen 42.
    popravni sklep - očitna pisna ali računska pomota

    Napačno zapisana številka, npr. računa ali parcelne številke nepremičnine, je tipična pisna pomota, ki jo sodišče sme in mora popraviti s popravnim sklepom. Dejstvo, da ta pomota nasprotni stranki ni očitna in takoj zaznavna, te presoje ne spremeni.

  • 117.
    VSL Sklep III Cp 772/2026
    29.4.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00092783
    ZPND člen 5, 22a, 22a/8.
    ukrepi po ZPND - namen in cilj ukrepa - pogoji za določitev vrste in trajanja ukrepov - povzročitev ogroženosti ali prestrašenosti v družini - občutek ogroženosti - nevzdržnost skupnega življenja - načelo sorazmernosti - odločanje o stroških po prostem preudarku

    Sodišče prve stopnje je v presoji o utemeljenosti izreka ukrepov izhajalo s pravilnega stališča, da zaščitni ukrepi po ZPND niso usmerjeni v reševanje konfliktnih situacij in varstvo pred vsakršnim nasiljem, ampak je njihov izrek utemeljen le tedaj, ko je zaradi spravljanja v podrejen položaj in zlorabe moči med družinskimi člani žrtev akutno ogrožena.

    Upoštevaje ravnanja in doživljanje udeležencev v izpostavljenih dogodkih je v kontekstu siceršnje družinske dinamike utemeljen sklep, da gre za dlje časa trajajoč konflikten odnos, zaradi katere je verjetno, da je nadaljnje skupno življenje postalo nevzdržno, ni pa verjetno izkazana ogroženost predlagateljic, ki bi utemeljevala oblastni poseg v to razmerje.

    Ker je med udeleženci podan izjemno konflikten odnos, h kateremu sta prispevali obe strani, je pravično in primerno, da vsak krije svoje stroške postopka.

  • 118.
    VSL Sklep II Cp 2039/2025
    24.4.2026
    NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSL00092949
    ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 19, 19/2, 20, 23, 24, 30, 30/1, 30/1-1, 30/1-2, 30/1-4, 32, 32/1, 35, 35/1. SZ-1 člen 3, 3/3, 3/4, 5, 12, 12/3, 22. SPZ člen 44, 44/1, 105, 105/4, 112, 112/1, 113, 118. Zakon o lastnini na delih stavb člen 5, 5/1. ZSR člen 68.
    postopek za vzpostavitev etažne lastnine - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - stavbi pripadajoča zemljiška parcela - etažna lastnina - dejanska etažna lastnina - nedokončana etažna lastnina - splošni skupni del - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - denacionalizacija večstanovanjske stavbe in zemljišča

    Pri izkazovanju pravnoposlovne pridobitve je pomembno, da lahko kupec pridobi lastninsko pravico le na tistih delih stavbe, ki so opredeljeni kot posamezni deli, medtem ko skupni prostori ostanejo v solastnini vseh etažnih lastnikov (kar je izraz pravila, da na pravnega naslednika ne more preiti več pravic, kot jih je imel njegov pravni prednik).

  • 119.
    VSL Sklep III Cp 783/2026
    24.4.2026
    OSEBNOSTNE PRAVICE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00093119
    ZDZdr člen 39, 39/1, 48, 48/1, 53, 65, 65/1, 65/3.
    psihiatrično zdravljenje - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - omejitev pravice zadržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - duševna motnja - ogrožanje življenja in zdravja - poslabšanje zdravstvenega stanja

    V sklepu je ugotovljeno, da je udeleženec ob zaslišanju imel privide in prisluhe (o tem, da ga bodo ubili, da ima v rokah nož ipd.). V povezavi z ugotovitvijo, da ne zmore obvladovati svojih ravnanj, je sklepanje o tveganju heteroagresivnih ravnanj, če bi bil zunaj bolnišničnega okolja, pravilno. Za zadržanje zadostuje ugotovitev, da je duševno stanje udeleženca zanj življenjsko ogrožajoče.

  • 120.
    VSLJ Sklep II Cp 277/2025
    22.4.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSLJ00093462
    ZNP-1 člen 149, 152.
    postopek za ureditev razmerij med solastniki - ureditev razmerij med solastniki - uporaba solastne nepremičnine - način uporabe stvari - solastna stvar - obratovalni stroški - stroški uporabe

    Pri določitvi načina uporabe solastne stvari (ki je v tem primeru začasne narave; v teku je postopek razdelitve solastne stvari) ni mogoče (niti ni treba) povsem natančno upoštevati solastniških deležev.

    Ne drži stališče pritožnice, da sodišče ne more odločiti o načinu uporabe solastne stvari, dokler niso izvedena obsežna investicijska vlaganja. Ureditev enega razmerja ni odvisna od ureditve drugega

    Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku odločiti o stroških uporabe (obratovalnih stroških). Pri tem naj opredeli, kateri stroški (npr. voda, elektrika, odvoz smeti ipd.) se nanašajo na posamezni del stavbe (stavbo), ki jih nosi posamezni udeleženec sam, in kateri stroški na posamezni prostor, ki je v souporabi več udeležencev (kurilnica, skupni vhod in vetrolov). Pomembno je tudi, kateri stroški in kakšen delež stroškov glede na celoto odpadejo na posamezni prostor v souporabi (npr. kakšen delež elektrike odpade na kurilnico/skupni vhod/vetrolov glede na celoto), ki se potem deli med udeležence po določenem razmerju.

  • <<
  • <
  • 6
  • od 50
  • >
  • >>