Glede na to, da je oseba zaradi svoje duševne motnje že ogrozila svoje zdravje (pozimi so jo našli na teniškem igrišču v baru, boso in poškodovano) in da je pred sprejemom zaradi poslabšanja duševne motnje že pokazala tudi precej veliko stopnjo agresije (do očeta in varnostnika), je na mestu sklep, da je oseba zaradi svoje duševne motnje neposredno ogrozila najprej svoje zdravje in življenje, ker nadaljnjih agresivnih izbruhov brez zdravljenja po neizpodbitih ugotovitvah ni mogoče preprečiti, pa lahko z njimi ogrozi tudi življenje in zdravje bližnjih oseb.

Četudi A. A. ni izrecno izrazil nestrinjanja z zdravljenjem, vanj tudi ni (veljavno) privolil. Svoje ravnanje minimizira in skuša zanj najti razloge (česar pritožba ne napada). Ob akutnem poslabšanju njegove bolezni, ki je nastopilo in mu onemogoča sodelovanje v milejši obliki zdravljenja, ter opisanem predhodnem ravnanju A. A. izjavi "raje vi odločite" in "da bo priden", njegova umirjenost in pogovorljivost ter verbalno sprejemanje zdravljenja ob pregledu ne morejo imeti pomena, kot mu ga pripisuje pritožba, torej da je zdravljenje (veljavno) sprejel in da ni pogojev za pridržanje. Presoja obstoja pogojev iz 39. člena ZDZdr namreč narekuje celovito presojo obnašanja osebe, torej tudi v določenem časovnem obdobju neposredno pred zadržanjem. To je opravilo že sodišče prve stopnje (tehtanje) in pravilno zaključilo, da milejše oblike zdravljenja niso prišle v poštev.