ZDZdr člen 30, 51, 80, 80/2, 83, 83/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 350, 366.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - krizna psihična motnja - paranoidna shizofrenija - ogrožanje sebe in drugih - prepričljiva dokazna ocena
V prvem odstavku 83.člena ZDZdr je določeno, da lahko sodišče na predlog psihiatrične bolnišnice s sklepom odloči, da se zdravljenje osebe nadaljuje v nadzorovani obravnavi, in da se čas zdravljenja v nadzorovani obravnavi podaljša vsakič za največ šest mesecev.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem osebe v varovani oddelek - namestitev v socialnovarstveni zavod - paranoidna shizofrenija - duševna bolezen - uživanje alkohola - milejši ukrep - nadzorovana obravnava
Izvedenka je ugotovila, da v tem trenutku, glede na dosedanji potek bolezni, ni mogoče pričakovati, da bi pritožnik, kljub intenzivni zunanji podpori, jemal zdravila za zdravljenje duševne bolezni, istočasno abstiniral od alkohola ter poskrbel za nekatere temeljne življenjske aktivnosti (ustrezno prehrano, higieno), kar znotraj okolja varovanega oddelka ob abstinenci od alkohola, kontroli jemanja zdravil ter veliki podpori in pomoči zmore.
ZNP-1 člen 9, 155, 155/2, 155/3. DZ člen 74, 74/1.
delitev skupnega premoženja - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - obseg skupnega premoženja - manj verjetna pravica - posebno premoženje - načelo pravne celovitosti skupnega premoženja - domneva o enakih deležih na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju obsega skupnega premoženja je treba pripadnost skupnemu premoženju ugotoviti za vsako premoženjsko enoto posebej in sta zato glede dokazovanja obsega skupnega premoženja na pravdo lahko napotena oba udeleženca.
Napotitev udeležencev glede dokazovanja obsega skupnega premoženja temelji tudi na pravilu, da ima tisti, ki trdi, da neko premoženje, s katerim naj bi razpolagal drugi udeleženec, sodi v skupno premoženje, večji interes za rešitev tega vprašanja in je zato pravilno, da se na pravdo napoti njega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00086890
ZVEtL-1 člen 30, 30/3.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev postopka - vzpostavitev etažne lastnine - načelo ekonomičnosti postopka
Načeloma drži, da se po veljavni zakonodaji, ki je citirana v pritožbi, pripadajoče zemljišče lahko ugotavlja tudi k stavbi, ki ni v etažni lastnini. Vendar ni pritožbeno izpodbijano, da za konkretno stavbo že teče postopek vzpostavitve etažne lastnine, zato bi bilo določanje pripadajočega zemljišča k stavbi v navidezni solastnini nesmiselno, pa tudi ni dopustno na takšen način kopičiti sicer izključujočih pravnih podlag.
Glede na izvedensko poročilo o tlorisu stavbe in zemljišču pod stavbo, bo sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine moralo skladno s tretjim odstavkom 30. člena ZVEtL-1 ustanoviti stavbno pravico. Vendar jo bodo predlagatelji, če se bo izkazalo, da so lastniki tudi tistega dela zemljišča, ki ga stavbna pravica pokriva, v zato določenih postopkih lahko ukinili oziroma izbrisali, saj očitno ne bo več potrebna.
ukrepi po zpnd - ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - preprečevanje nasilja v družini - duševna bolezen - sprejem na zdravljenje brez privolitve
Sodišče prve stopnje je ukrep prepustitve stanovanja v skupni uporabi v izključno uporabo žrtvi izreklo, ko je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je predlagateljica žrtev dlje časa trajajočega psihičnega nasilja, ki ga nad njo vrši njena hči.
V ozadju psihičnega nasilja je sicer duševna bolezen nasprotne udeleženke, vendar pa je nasprotna udeleženka s svojimi dlje časa trajajočimi ravnanji in psihičnim pritiskom nedopustno posegla v duševno celovitost predlagateljice, v njeno dostojanstvo ter pravico do miru in varnosti. Predlagateljica je do nje v podrejenem položaju, pred njo pa občuti izrazit strah in je na podlagi preteklih izkušenj prepričana, da je nasprotna udeleženka zmožna skrajno agresivnih dejanj.
Odločilno je, da do psihičnega nasilja prihaja tudi v obdobjih, ko pri nasprotni udeleženki niso izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve in ko ni v akutni fazi.
URS člen 19, 35. ZDZdr člen 30, 71, 74, 74/1, 75, 75/1, 77, 77/2, 78, 78/1.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - ogrožanje lastnega zdravja - opustitev psihiatričnega zdravljenja - pasivno ravnanje
Za izrek ukrepa namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ni potrebno aktivno ravnanje osebe, pač pa je v primeru poslabšanja njenega psihičnega zdravstvenega stanja zaradi lastne opustitve predpisane terapije dovolj, da bi z opustitvijo pridržanja bilo ogroženo njeno zdravstveno stanje in s tem povzročena huda škoda njej sami. Zato sodna praksa opustitev predpisane terapije v primeru diagnosticiranih psihičnih motenj in bolezni šteje za ogrožanje lastnega zdravja.
šolanje - prešolanje učenca na drugo šolo - selitev v tujino - nadomestitev soglasja starša - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - upoštevanje okoliščin konkretnega primera - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - pravica do svobodne izbire prebivališča - želje otroka - nepoznavanje tujega jezika
Pritožbeno sodišče je že izpostavilo, da je ustavna pravica matere, da si izbere prebivališče in da iz narave odnosov sledi, da tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča tudi o otrokovem stalnem prebivališču. Ni nepomembno za odločitev v tej zadevi, da sta tako Slovenija kot Avstrija del Evropske unije, kjer velja prosti pretok blaga in storitev ter ljudi in da ni nič izjemnega, če se ljudje, ki prebivajo v obmejnem pasu, zaposlijo v drugi državi ali se tam šolajo, saj so ravno to prednosti, ki jih prinaša članstvo v Evropski uniji.
Ker je oče ves čas postopka nasprotoval preselitvi otrok v A. in prešolanju iz Slovenije v Avstrijo, je bilo potrebno v tem postopku presoditi utemeljenost razlogov za nasprotovanje preselitvi in prepisu, ker sta otroka zaupana v varstvo in vzgojo materi na podlagi sodne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VSL00087677
ZVEtL-1 člen 3, 42, 43. ZNP-1 člen 36, 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343a.
nadomestni sklep - pripadajoče zemljišče k stavbi - ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče
Presoja, ali so podani pogoji za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča zgolj k eni stavbi oziroma za kakšno vrsto pripadajočega zemljišča gre, je v pristojnosti sodišča, ki pa mora v primeru, ko ne sledi izpovedi izvedenke, to obrazložiti. In to je sodišče prve stopnje v tej zadevi tudi storilo. Prepričljivo in ustrezno je pojasnilo, zakaj meni drugače.
ZDZdr člen 60, 61, 61/1, 67, 67/3, 68, 75, 75/4, 76, 76/1. ZPP člen 81, 81/1.
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - predlog za podaljšanje - postopek, ki teče po uradni dolžnosti - označba stranke - sposobnost biti stranka - procesna sposobnost podružnice pravne osebe - pravna sposobnost poslovne enote - odpravljiva procesna pomanjkljivost - pooblastilo za zastopanje - predložitev pooblastila - vpogled listin - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - ogrožanje življenja in zdravja - duševna bolezen - starostna demenca - nujni primeri - časovna omejenost ukrepa - problem prezasedenosti socialno varstvenih zavodov - učinek pravnomočnosti sklepa - tek pritožbenega roka
Napačna označitev predlagatelja v uvodu odločbe sodišča prve stopnje ni odločilna, ker je sodišče prve stopnje v izreku sklepa navedlo družbo, ki ima tudi enak naslov kot njegova PE D., kjer je nasprotni udeleženec že nameščen. PE je notranje organizacijska enota družbe, ki nima lastne pravne osebnosti ter zato tudi ni sposobna biti stranka, je pa nedvoumno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je vključena. Z vidika pravne identitete gre za eno in isto osebo (gre za drugačno označbo, ne za drugo pravno osebo).
(ne)izvedba predlaganih dokazov - oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - odpust - ugoditev pritožbi
Glede na vse te okoliščine ter ob poudarjenem procesnem vodstvu, ki ga sodišču nalaga 6. in 7. člen ZNP-1, sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki bi omogočali prepričljivo odločitev o odpustu oziroma o zadržanju na oddelku pod posebnim nadzorom.
URS člen 23. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 343, 343/4. ZDZdr člen 30, 30/1, 65, 65/1.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - odločanje v ponovljenem postopku - odpust z zdravljenja - ustavitev postopka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba
Z izpodbijanim sklepom se je predmetni nepravdni postopek končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere je bil voden, najbolj ugoden. Nasprotna udeleženka s pritožbo v ničemer ne more izboljšati svojega pravnega položaja, saj izpodbijane odločitve ni mogoče spremeniti tako, da bi bila zanjo bolj ugodna. Če si pritožnik svojega pravnega položaja s pritožbo ne more izboljšati, zanjo nima pravnega interesa, zato je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - mnenje socialnovarstvenega zavoda - prostorska stiska - želje varovanca - odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda
Ko sodišče ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za sprejem v varovani oddelek brez privolitve, mora odločiti o izbiri SVZ, ki naj osebo sprejme, ter obdobju zadržanja v varovanem oddelku (drugi odstavek 48. člena ZDZdr). Pred odločitvijo sodišče pridobi mnenje SVZ, v katerega naj bi bila oseba sprejeta/premeščena; pri določitvi pa upošteva želje in osebne okoliščine ter morebitni predlog najbližje osebe (79. člen ZDZdr).
prisilna hospitalizacija - psihiatrična bolnišnica - sprejem na zdravljenje brez privolitve - oddelek pod posebnim nadzorom - ogrožanje sebe in drugih - psihiatrično zdravljenje - trajanje - paranoidna shizofrenija
Presoja pogojev za zdravljenje brez privolitve na zaprtem oddelku psihiatrične bolnišnice. Psihiatrična bolnišnica je dolžna ves čas zdravljenja preverjati, ali je še potrebno pridržanje zdravljene osebe na oddelku pod posebnim nadzorom ali pa je mogoče zdravljenje nadaljevati v drugi obliki (npr. na odprtem oddelku ali ambulantno), to preverjanje pa mora potekati po uradni dolžnosti in brez posebnega predloga ali iniciative kogarkoli.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00087586
DZ člen 141, 141/2, 161, 162.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - stiki med starši in otrokom - začasna ureditev stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - neupoštevanje začasne odredbe - zagrožena denarna kazen - denarna kazen - izrek denarne kazni - odklanjanje stikov s strani otroka - zavračanje stikov - pravnomočna sodna odločba - največja korist otroka - ogroženost otroka - ponovna vzpostavitev stikov - kvalitetno izvajanje stikov - splošno znana dejstva - upoštevanje pravil stroke - obveznost starša na pripravo stikov - onemogočanje stikov - namen stikov
Pravnomočne sodne odločbe so zavezujoče. Na področju urejanja pravnega položaja otrok to načelo sicer ni absolutno, saj v določenih primerih lahko pride do kolizije med spoštovanjem pravnomočne sodne odločbe in načelom največje koristi otroka, v kateri mora sodišče tehtati obe načeli in pravni vrednoti ter odločati, kateri od njiju je treba glede na okoliščine primera dati večjo vrednost. Vendar pa so takšni primeri izjemni. Predpostavlja se, dokler se ne izkaže drugače, da pravnomočna sodna odločba, v kateri je odločeno o varstvu in vzgoji ter stikih, temelji na spoštovanju načela največje koristi otroka
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00086831
ZNP-1 člen 33, 33/3, 36, 36/3. ZPP člen 352.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - upoštevanje prepozne pritožbe v nepravdnem postopku - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka
Ker pogoji za upoštevanje prepozne pritožbe v skladu s tretjim odstavkom 36. člena ZNP-1 niso izpolnjeni, je sodišče druge stopnje prepozno pritožbo zavrglo.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - izvedenec psihiatrične stroke
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni hud poseg v človekove pravice zadržane osebe. Dopustno je ob strogih pogojih, določenih v prvem odstavku 39. člena ZDZdr. Izrečeni ukrep mora biti omejen na najkrajši možni čas.
ukrep po zpnd - postopek po ZPND - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj
Nasprotni udeleženec je izvrševal fizično nasilje zoper predlagateljico tako, da ji je grozil, da jo bo ustrelil, nakar jo je z dlanjo roke udaril po obrazu, zaradi česar je predlagateljica padla po tleh. Navedeno nasilje nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico pa je ključno za presojo v obravnavani zadevi in izkazuje opredelitev nasilja v družini, kot ga določa 3. člen ZPND, in kot tako predstavlja podlago za ukrepe sodišča zaradi nasilnih dejanj kot to določa 19. člen ZPND. Nasprotna pritožbena izvajanja so neutemeljena.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP-1 člen 42. DZ člen 161, 163.
razmerja med starši in otroki - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - začasna odredba o stikih - sprememba ureditve stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - vročitev mnenja CSD - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji je bila kršena pravica do izjave v postopku, ker ji mnenje ni bilo vročeno pred ponovno odločitvijo o predlogu. Vsakemu udeležencu postopka mora biti dana možnost, da se seznani s procesnim gradivom in se o njem izjavi.
solastnina - delitev nepremičnine v solastnini - spor o velikosti deležev in predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - zemljišče v kompleksu - medsebojna povezanost - verjetnost pravice - spor o lastništvu zemljišča - dokazovanje lastništva zemljišč - stanje vpisov v zemljiški knjigi - drugačno zemljiškoknjižno stanje - oblikovanje zahtevka v kasnejši pravdi - prosto oblikovanje tožbenega zahtevka
Njegovo pravico je štelo za manj verjetno, ker zatrjuje drugačno lastniško stanje te nepremičnine, kot sicer izhaja iz zemljiške knjige kot javne nepremičninske evidence.
Iz grafičnega prikaza parcel v evidencah GURS, v katere je ob reševanju pritožbe vpogledalo pritožbeno sodišče, je razvidno, da gre pri vseh treh parcelah za strnjen in medsebojno povezan kompleks nepremičnin, kar narekuje enotno in hkratno urejanje lastninskih razmerij na teh nepremičninah, posledično pa je pravilna tudi odločitev o prekinitvi postopka v celoti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO
VSL00086834
ZUreP-2 člen 206, 206/3, 206/3-3, 207, 207/6. ZPP člen 24, 24/3. OZ člen 190.
razlastitev nepremičnine - stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - razlastitev s plačilom odškodnine - višina odškodnine - oblike odškodnine - denarna odškodnina zaradi razlastitve - odškodnina za razlaščeno nepremičnino - odškodnina za izgubljeni dobiček zaradi razlastitve - sporazum o odškodnini ali nadomestilu - verzijski zahtevek
Oblike odškodnine za razlaščeno nepremičnino, ki jih je skladno s šestim odstavkom 207. člena ZUreP-2 mogoče zahtevati v nepravdnem postopku, določa 206. člen ZUreP-2. Ta v 3. točki tretjega odstavka med oblike odškodnine zaradi razlastitve uvršča tudi nadomestilo za škodo zaradi zmanjšanja prihodkov iz naslova poslovanja poslovnega subjekta na nepremičnini. Določba bi bila uporabljiva, če bi tožnica kumulativno izpolnjevala dva pogoja - morala bi biti poslovni subjekt in opravljati poslovno dejavnost.
V sodni praksi VSRS ni zaslediti stališča, za kakršnega se zavzema tožnica, da bi odškodnina zaradi izgubljenega dobička zaradi razlastitve po ZUreP-2 pripadala tudi fizičnim osebam, ki na razlaščeni nepremičnini niso opravljale poslovne dejavnosti. Upoštevaje izpostavljeno zakonsko podlago in sodno prakso VSRS, takšnim razlaščencem ne pripada odškodnina iz obravnavanega naslova.