napotitev dedičev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - sporna dejstva od katerih je odvisna dedna pravica - lastnoročna oporoka - pristnost oporoke - pogoji za veljavnost oporoke - datum - neveljavnost lastnoročno zapisane oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - vprašanje oporočne sposobnosti - izpodbojna domneva
Oporoka je sestavljena v zakonsko predpisani obliki, testirala pa je zapustnica, katere oporočna sposobnost se domneva. Pritožnikoma domneve oporočne sposobnosti ni uspelo izpodbiti. Posledično je sodišče njuno pravico utemeljeno ocenilo za manj verjetno.
SPZ člen 43, 45, 77. ZTLR člen 28. ZNP-1 člen 167.
sodna določitev meje - kriteriji za določitev - močnejša pravica - priposestvovanje - pogoji za priposestvovanje - posest - dobroverna posest - priposestvovalna doba - tek priposestvovalne dobe - začetek teka priposestvovalne dobe - družbena lastnina
Različni načini ureditve meje po zakonskem določilu niso določeni enakovredno, ampak v podrednem zaporedju. Primarno sodišče mejo uredi na podlagi močnejše pravice.
Predlagatelja zatrjujeta priposestvovanje spornega dela parcele prvih dveh nasprotnih udeležencev po svojih pravnih prednikih od leta 1938 vse do leta 2016, ko naj bi nasprotna udeleženca njuni posesti pričela nasprotovati. V obravnavanem primeru zato pridejo v poštev določila ODZ, ZTLR in SPZ. Po določilih navedenih zakonov je bilo dopustno priposestvati zasebno lastnino, zato je ključno vprašanje, ki ga pritožba pravilno izpostavlja, in ki je bilo izpostavljeno tekom postopka v vlogah predlagateljev in nasprotnih udeležencev, ali je bilo priposestvovanje dopustno v času, ko je bila parcela nasprotnih udeležencev državna oziroma družbena lastnina.
Državne in kasneje družbene lastnine ni bilo dopustno priposestvovati.
Lastninjenje družbene lastnine je potekalo postopoma na podlagi različnih zakonov za različna področja (lastninjenje podjetij, družbenih stanovanj, kmetijskih površin in gozdov, športnih objektov, denacionalizacijski postopki, ponovno vzpostavljanje agrarnih skupnosti,...) v različnih časovnih obdobjih, zaključilo pa se je s sprejetjem Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL) v letu 1997.
Postavlja se tudi vprašanje, ali je podan pogoj dobrovernosti za celotno 20-letno priposestvovalno dobo.
ZGJS člen 76. ZNP-1 člen 21, 22, 42. ZPP člen 8, 238, 238/1, 260, 260/3, 263. ZVEtL-1 člen 4, 42, 43, 44, 54. ZTLR člen 12.
etažni lastniki kot sosporniki - materialni sosporniki - kršitev pravice do izjave v postopku - ugotovitev pripadajočega zemljišča - lastninjene nepremičnine v družbeni lasti - javna infrastruktura - parkirišča
Glede na to, da niti iz pritožbenih navedb niti iz podatkov spisa ne izhaja, da bi zgoraj navedeni etažni lastniki prijavili udeležbo v postopku (zaradi česar jim sodišče prve stopnje tudi ni vročalo sodnih pisanj v predmetnem postopku, vključno s končnim sklepom), imajo status materialnih sospornikov, ki se niso udeleževali postopka. Glede na zgoraj predstavljena teoretična izhodišča to pomeni, da se zaslišujejo kot priče in je zanje mogoče uporabiti določbo prvega odstavka 238. člena ZPP. Pritožbeno zatrjevana kršitev pravice do izjave in sodelovanja v postopku torej ni podana.
To pomeni, da zakon določa dva pogoja za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ki morata biti kumulativno izpolnjena. Prvi je, da je bilo sporno zemljišče neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe (dejanski vidik), drugi pa, da je sporno zemljišče postalo last lastnikov stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini itd. (pravni vidik).
Pri ugotavljanju, kateri trenutek je odločilen za ugotavljanje izpolnjenosti pogojev iz 43. člena ZVEtL-1, je v sodni praksi ob sklicevanju na predlog ZVEtL-1 prevladalo stališče, da se je pri stavbah, ki so bile zgrajene ali so stale na družbenih zemljiščih, namenjenost za redno rabo sicer lahko določila že ob izgradnji, lahko pa se je naknadno tudi spreminjala, vse do olastninjenja družbenega zemljišča, kar se je zgodilo najpozneje v letu 1997 po določbah ZLNDL (dinamičen princip), zaradi česar je treba upoštevati tako namenjenost za redno rabo, ki je bila določena že ob izgradnji stavbe, kakor tudi poznejše spreminjanje potreb ali morebiti drugačne rabe zemljišča vse do leta 1997, ko je začel veljati ZLNDL. Vendar je v predmetni zadevi nasprotna udeleženka ugovarjala, da sporne parcele predstavljajo javno infrastrukturo, zato je treba ugotavljati rabo spornih parcel do leta 1993, ko je prišlo do lastninjenja javne infrastrukture po določbah ZGJS, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju (in kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje v 26. točki obrazložitve).
Glede na navedeno več razlogov govori za to, da sporne parcele (parkirišča) predstavljajo javno infrastrukturo, ki je bila olastninjena leta 1993 na podlagi ZGJS, ne pa za pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi, ki bi lahko bilo predmet lastninjenja leta 1997 na podlagi določb ZLNDL.
začasna odredba o varstvu in vzgoji otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - ureditev stikov - stiki v korist otroka - trajanje stikov - stiki brez prenočevanja - telefonski stiki z otrokom - stiki med šolskimi počitnicami - prepoved prehoda državne meje z otrokom - stiki otroka s sorodniki - prepustitev stanovanja - ogroženost otroka - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - naknadna kontradiktornost
Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju. Pri izdaji začasnih odredb je potreben restriktiven pristop, zgolj korist otroka za izdajo začasne odredbe ne zadošča. Stališča udeležencev postopka o tem, kaj je za otroka bolj koristno, torej niso relevantna. Prav tako začasne odredbe niso sredstvo za sprotno urejanje spornih razmerij v razpadli družini, temveč je njihova izdaja omejena na primere, ko je otrok tako ogrožen, da njegova zaščita terja takojšnje ukrepanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00083843
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 142, 142/4, 224. ZNP-1 člen 42.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nepravočasno plačilo sodne takse - pritožba se šteje za umaknjeno - vročitev plačilnega naloga - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - pričetek teka roka - obvestilo o opravljeni vročitvi - domneva resničnosti javne listine - procesno trditveno in dokazno breme
Predlagatelj v pritožbi tudi sam potrjuje, da je v hišnem predalčniku prejel pošto s plačilnim nalogom za plačilo sodne takse. Vendar trdi, da na tej pošti ni bilo navedeno, kdaj je bil nalog dejansko vstavljen v njegov nabiralnik. S takšnim argumentom pritožnik ne more uspeti. Najprej gre za dokazno povsem nepodprto trditev, medtem ko po drugi strani iz obvestila sodišču o opravljeni vročitvi izhaja, da je bil plačilni nalog v predlagateljevem hišnem predalčniku puščen dne 25. 9. 2024. Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina, zato se domneva, da so v njem navedeni podatki resnični (224. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Trditveno in dokazno breme o nasprotnem je posledično bilo na predlagatelju, ki pa navedenemu procesnemu bremenu ni zadostil
odločitev o stroških postopka - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - nepravdni postopek - posebna pravila - izjema od splošnega pravila - krivdno načelo - zakrivljenost ravnanja - sprožitev sodnega postopka
Pravna pravila glede plačil stroškov v postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča in vzpostavitve etažne lastnine so po določbi 15. člena ZVEtL-1 jasna. Govorijo le o kritju in povrnitvi stroškov, ki so potrebni za izvedbo postopka. Mednje se glede na zakonsko ureditev (in stališče zakonodajalca) ne štejejo stroški za odvetniško zastopanje posameznih udeležencev. Ker določbe ZVEtL-1 vprašanja povrnitve stroškov odvetniškega zastopanja ne urejajo, se na podlagi 3. člena ZVEtL-1 uporabljajo določbe zakona, ki ureja nepravdni postopek.
V nepravdnem postopku praviloma vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka, naložitev stroškov enega udeleženca v plačilo drugemu udeležencu pa je možna v primeru, če je stroške povzročil drugemu udeležencu po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu primerilo.
ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5, 42. ZPP člen 158, 158/1.
stroški nepravdnega postopka - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - umik predloga v nepravdnem postopku - ustavitev nepravdnega postopka - smiselna uporaba ZPP - sklep o naložitvi plačila predujma - nezaložitev predujma za izvedenca - nepotreben dokaz z izvedencem - razveljavitev sklepa - vsebinska odločitev - zavajanje ali zloraba postopka - ustavitev postopka zaradi neplačila predujma - sklep o ustavitvi postopka
Odločilno v tej zadevi je, da sodišče prve stopnje ni sprejelo vsebinske odločitve. Ker določba 40. člena ZNP-1 ne ureja procesne situacije, ko se nepravdni postopek zaključi brez vsebinske odločitve, kadar pride pred tem do (domnevanega) umika predloga, je treba o stroških nepravdnega postopka odločiti ob smiselni uporabi prvega odstavka 158. člena ZPP.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - zavrženje predloga - upravičeni predlagatelj - predhodni preizkus predloga - obstoj pravnega interesa - vročitev predloga drugim udeležencem
Postopek je v fazi predhodnega preizkusa predloga. Ta udeležencem postopka še sploh ni bil vročen. Opravljena niso bila še nobena procesna opravila in drugi udeleženci v postopku še ne sodelujejo; morebiti - kot pravilno opozarja sodišče prve stopnje - niti še niso navedeni vsi formalni udeleženci. V takšnih okoliščinah uporaba določbe 8. člena ZVEtL-1 ni primerna.
skupno starševstvo - predodelitev otroka v vzgojo in varstvo drugemu od staršev - ureditev stikov med starši in otrokom - določitev višine preživnine - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - sprememba odločbe o varstvu in vzgoji mladoletnega otroka - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - (ne)učinek res iudicata - ponovno odločanje o že odločeni stvari - nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih - bistveno spremenjene razmere - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - kumulativno izpolnjevanje pogojev - restriktivna razlaga - graja dokazne ocene - verodostojnost izjave stranke - nasprotujoče si trditve stranke - konkretizacija navedb - konfliktnost med starši - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravna narava poročila CSD - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - znižanje preživnine - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - potrebe preživninskega upravičenca - preživninska zmožnost - sprememba zakonodaje - sprememba sodne prakse - odklonilno ločeno mnenje - odločilni razlogi sodne odločbe - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Sodišče lahko v skladu s četrtim odstavkom 138. člena DZ izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka, pri čemer mora biti ta sprememba bistvena, saj bi se sicer izničil učinek pravnomočno razsojene stvari. Oba pogoja - spremenjene razmere in korist otroka - morata biti podana kumulativno.
Zgolj dejstvo odraščanja ni tista bistvena spremenjena okoliščina, ki utemeljuje spremembo pravnomočne odločitve o varstvu in vzgoji, saj skupno starševstvo ni naravna posledica odraščanja otroka. Za spremembo pravnomočne odločitve o varstvu in vzgoji morajo biti podane bistvene spremembe okoliščin, v katerih je otrok odraščal.
Če imata in dokler imata udeleženca težave že z uskladitvijo posameznega stika, je zelo verjetno, da skupno starševstvo ne bo funkcioniralo in ne bo v korist otroka.
DZ člen 241, 241-4, 241-6, 242, 265, 265/1. ZNP-1 člen 6, 6/1, 6/2, 7, 33, 33/1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZPP člen 70, 70-1, 70-5, 70-6.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - imenovanje skrbnika - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - vrsta začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - predlog za izdajo začasne odredbe - določno in konkretno oblikovan predlog - nujnost izdaje začasne odredbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - izkazanost nastanka težko popravljive škode - grozeča škoda - ogroženost zdravja - ogroženost premoženja - psihiatrično izvedensko mnenje - obseg pomoči - poseg v pravico do izjave - vsebina obrazložitve sodne odločbe - neobrazloženost odločitve - načelo hitrosti - preiskovalno načelo - ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dopolnitev dokaznega postopka - priznanje udeležbe v postopku - bližnji sorodnik - navzkrižje interesov - premoženjska korist - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - rok za izpodbijanje pogodbe - pravočasna zahteva za izločitev sodnika - očitek pristranskosti sodnika - odklonilni razlog - izločitveni razlog - dodelitev zadeve drugemu sodniku - pravočasna pritožba - dovoljena pritožba
Če namena zavarovanja ni mogoče doseči že z izdajo sklepa o začasnem skrbništvu, v postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo sodišče lahko izda vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja - zaščito koristi in pravic osebe, ki jih ne more urediti sama.
V postopku zavarovanja je temeljno vodilo izključno zaščita osebe, njenih interesov in koristi pred nevarnostjo ali škodo (premoženjsko in nepremoženjsko), ki grozi varovani osebi, nikakor pa ne zaščita premoženjskih koristi in pričakovanj predlagateljev ali tretjih oseb. Izrečeni začasni ukrep mora biti sorazmeren stopnji sposobnosti osebe in prilagojen njenim individualnim okoliščinam in izključno potrebam varovane osebe.
Ker odklonitvenih razlogov ni mogoče prvič uveljavljati šele v pritožbi, se pritožbenemu sodišču ni treba vsebinsko opredeljevati do okoliščin, ki naj bi kazale na pristranskost sodnice.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izvedenec psihiatrične stroke - organska duševna motnja - psihotično dojemanje realnosti - ambulantno zdravljenje - poslabšanje zdravstvenega stanja - čas zdravljenja
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve pomeni hud poseg v človekove pravice zadržane osebe. Kot priznava tudi sam pritožnik, pa je takšen ukrep v določenih primerih vendarle nujen. Dopusten je ob strogih pogojih, določenih v prvem odstavku 39. člena ZDZdr, in sicer: 1) oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; 2) navedeno ogrožanje je posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteni presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje; 3) navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). Izrečeni ukrep mora biti omejen na najkrajši možni čas.
DZ člen 158, 158/1, 160, 160/1, 161. ZNP-1 člen 96, 96/4.
predlog za izdajo začasne odredbe - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - začasna ureditev stikov - pogoj za izrekanje ukrepov za varstvo koristi otroka - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - sprememba sporazuma o stikih - sprememba izvajanja stikov - obseg in način izvajanja stikov - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - razgovor z otrokom - mnenje otroka - upoštevanje otrokovih želja - pomen otrokove želje pri ureditvi stikov - dokaz z vpogledom v listino - telefonski stiki z otrokom - subsidiarna uporaba ZPP - smiselna uporaba ZPP
Ko je bila skladno z dogovorom udeležencev glede stikov nasprotnega udeleženca z otroki izdana začasna odredba, so vsi živeli v istem stanovanju in so otroci tudi takrat, ko so čas preživljali z nasprotnim udeležencem, spali doma. Po preselitvi pa ima nasprotni udeleženec za izvajanje stikov na voljo le eno sobo z eno posteljo. To, in ne kakšno ravnanje predlagateljice, je razlog, da vsi trije otroci odklanjajo nočitve pri nasprotnem udeležencu. Splošno znano dejstvo je, da ena 160 cm široka postelja ni primerna za spanje očeta, dveh trinajstletnih sinov in devetletne hčerke. Siljenje otrok, naj v opisanih razmerah spijo z očetom, bi otroke lahko ogrozilo. Kvalitetno spanje je pomemben dejavnik pri razvoju in bi siljenje otrok, da spijo pri očetu namesto v urejenih razmerah doma, bilo nedopustno. Taka prisila bi lahko škodljivo vplivala na njihov zdrav razvoj.
Vpogled v izjavo A. A., ki jo je podala strokovni delavki CSD, staršema sicer ni dovoljen, a to ne pomeni, da se ta izjava ne upošteva. ZNP-1 v četrtem odstavku 96. člena določa, da v primeru, ko staršem vpogled v zapis razgovora z otrokom ni dovoljen, sodišče v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če svojo odločitev opre na tako izjavo otroka.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - premestitev v drug zavod - izvedba naroka - dokazni postopek - procesna kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti
Res je, da je bil zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev ustavljen postopek verifikacije varovanega oddelka, a to na samo vsebino varovanja oz. storitev predlagatelja direktno ne vpliva. Da bi se v tem delu lahko preizkusil sklep, bi moralo sodišče prve stopnje navesti konkretne okoliščine, ki so sedaj drugačne, kot so bile pred enim letom.
Končno prvi odstavek 8. člena ZNP-1 (ki se v tej zadevi uporablja v povezavi s 30. členom ZDZdr) določa, da sodišče odloči po obravnavi na naroku, če zakon ne določa drugače. In v tem primeru ZDZdr ne odloča drugače - ni uzakonjeno, da bi se predmetni postopek opravil brez naroka in brez zaslišanja nasprotne udeleženke, kot je napačno postopalo sodišče v tem postopku.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - stroški postopka - smrt nasprotnega udeleženca po vložitvi predloga
Pravilno sodišče prve stopnje ugotavlja, da situacije, kot je konkretna, ko je postopek začet na predlog in ustavljen zaradi smrti nasprotne udeleženke, zakon ne ureja, ureja pa nasprotno situacijo, primer ustavitve postopka in posledično breme kritja stroškov, ko je postopek uveden po uradni dolžnosti. V posledici slednjega, je s sklepanjem po nasprotnem argumentu, predlagateljica tista, ki je dolžna kriti stroške nastale s postopkom postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
ZD člen 210, 210/2, 210/2-3, 212, 212-1, 213, 213/1.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - sporna dejstva glede obsega zapuščine - sporna dejstva glede vračunavanja darila v dedni delež - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - sklepanje na podlagi pravila o dokaznem bremenu - prevalitev dokaznega bremena - dokazovanje negativnega dejstva - nasprotja v izreku - terjatev zapustnika - odplačnost pridobitve
Pritožnik in njegova sodedinja ne moreta biti hkrati napotena na pravdo glede nasprotujočih si dejstev - on z zahtevkom, da kupnina v višini 25.000,00 EUR ne predstavlja darila, ona pa z zahtevkom, da se ta kupnina kot darilo vračuna v pritožnikov dedni delež. V obeh delih izreka gre namreč za napotitev na pravdo v zvezi z istim spornim dejstvom, zaradi česar pravica vsakega izmed dedičev ne more biti hkrati manj verjetna in bolj verjetna. Sodišče prve stopnje bi lahko na pravdo napotilo le enega izmed njiju - tistega z manj verjetno pravico.
Presoja o (ne)obstoju procesne ovire za meritorno odločanje v obliki pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) temelji na kriteriju identitete spora. Dva spora sta identična, če sta podana istovetnost pravdnih strank (subjektivna istovetnost) in istovetnost tožbenega zahtevka (objektivna istovetnost), pri čemer je treba pri presoji objektivne identitete sporov enakovredno upoštevati dva elementa: tožbeni predlog in dejansko podlago tožbenega zahtevka oziroma sodbe.
preprečevanje nasilja v družini - namen začasnih ukrepov - sorazmernost
Določilo četrtega odstavka 22.b člena ZPND res določa, kdaj mora žrtev predlagati ukrepe po ZPND in da so zato lahko zaradi presoje verjetnosti nasilja pomembna tudi predhodna ravnanja. Vendar pa to velja le tedaj, ko je izpolnjena osnovna predpostavka, da je do zatrjevanega nasilja oziroma posega v osebnostne pravice prišlo v zakonsko predpisanem roku šestih mesecev pred vložitvijo predloga. Šele v tem primeru mora sodišče sedanjo ogroženost predlagatelja ocenjevati celostno, torej upoštevati tudi pretekla ogrožajoča dejanja, na podlagi katerih bi lahko ugotovilo, kakšna stopnja zaščite je potrebna2. Namen ukrepov po 19. členu ZPND namreč ni v kaznovanju nasprotnega udeleženca za pretekla ravnanja, ampak prevencijski, torej da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj žrtvi družinskega nasilja zagotovi ustrezno varstvo.
ZGD-1 člen 390, 552. ZSReg člen 19, 33, 33/2, 34, 34/1, 39, 39/1, 39/1-2. ZNP-1 člen 37, 42. ZPP člen 338, 338/1.
izbris družbenika iz sodnega registra - vpis spremembe podatkov v sodni register - izpodbojnost sklepa skupščine - razlogi za prekinitev postopka - ničnost sklepa skupščine - ravnanje v nasprotju z moralo - skupščinski sklep o izključitvi družbenika - možnost izjave - registrski postopek - pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava - pravno relevantna dejstva
Sodišče druge stopnje pritrjuje tudi pravilnemu stališču sodišča prve stopnje, da je bilo v sodni praksi izoblikovano stališče, da če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register.
ZVEtL-1 člen 3, 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 315.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - pločnik - parkirna mesta - zelenica - obseg pripadajočega zemljišča - dokazovanje z izvedencem - stanovanjska soseska - prostorski akti - pretekla raba zemljišča - vmesni sklep
Sodišče prve stopnje med dejanskimi ugotovitvami navaja, da so urejena mesta za odlaganje odpadkov ob vsakem vhodu in da so prostori za odlaganje odpadkov očitno v redni rabi stavbe. Izvedenka urbanistične stroke je v skici svojega mnenja označila štiri pravokotna nahajališča med parkirnimi prostori kot primerne in predvidene prostore za odlaganje odpadkov. Na podlagi 2. točke 43. člena ZVEtL-1 je pritožbeno sodišče sklenilo, da tudi te določi za individualna pripadajoča zemljišča.
Za ureditev lastninskih razmerij (potreben vpis v zemljiško knjigo) bo sodišče prve stopnje moralo poskrbeti še za ustrezno geodetsko odmero navedenega dela nepremičnin, zato ima ta del odločitve pritožbenega sodišča naravo vmesnega sklepa (315. člen ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in z 42. členom ZNP-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSM00083254
ZNP-1 člen 23, 149, 149/1.
ureditev razmerij med solastniki - stanovanjska hiša - način uporabe nepremičnine - nepravdni postopek - materialno procesno vodstvo v nepravdnem postopku - souporaba stanovanjske hiše
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da bi bila izmenična uporaba sporne nepremičnine mogoča zgolj ob sporazumu udeležencev o tem.