prekinitev postopka in napotitev na pravdo - zavrnitev predloga za prekinitev postopka - delitev solastnine - darilna pogodba - skupno premoženje zakoncev - razdelitev skupnega premoženja zakoncev - spor o obsegu skupnega premoženja - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju
Ne glede na to, ali je solastninski delež glede nepremičnine, ki je predmet delitve, predlagateljica pridobila na podlagi darilne pogodbe ali pogodbe o razdružitvi skupnega premoženja, solastninski delež ne sodi v skupno premoženje nje in prvega nasprotnega udeleženca kot (nekdanjega) zakonca. Morebiten spor o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem zato ne more biti razlog za prekinitev postopka za delitev solastnine glede te nepremičnine.
Nima pa prav pritožba, da je izrek denarne kazni nepotreben oziroma nesmiseln oz. je slednja previsoka, saj je slednja izrečena z namenom zavarovanja koristi otrok oz. preprečitve njihove ogroženosti, ki zaradi ravnanj svojega očeta doživljajo stisko, ko se vsak ponedeljek stika udeležijo, očeta pa brez obrazložitve na stik ni.
URS člen 19, 51, 51/3. ZDZdr člen 3, 17, 17/1, 17/2, 39, 39/1, 61, 62, 68.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pisno soglasje - mnenje izvedenca - odvetnik kot pooblaščenec - pritožba odvetnika
Glede na izjavo osebe, da se z zadržanjem strinja, in njeno pisno privolitev ter ugotovitev izvedenke po predhodnem pregledu zdravstvene dokumentacije in razgovoru z osebo, da je ta lahko podala soglasje k bivanju in zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom, ker razume pomen in posledice podanega soglasja in je to tudi odraz njene prave volje, je sodišče prve stopnje v skladu s četrtim odstavkom 62. člena ZDZdr postopek utemeljeno ustavilo. Nadaljnji postopek in presoja izpolnjenosti pogojev iz 39. člena ZDZdr glede na podano soglasje nista bila potrebna in je drugačna pritožbena navedba neutemeljena.
URS člen 19, 51, 51/3. ZDZdr člen 3, 17, 17/2, 39, 39/1, 61, 61/1, 62, 62/4, 67, 67/3.
varstvo osebne svobode - pravica do prostovoljnega zdravljenja - pravica do odklonitve zdravljenja - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - sklep o uvedbi postopka - obrazložitev sklepa - očitna pomota - privolitev v psihiatrično zdravljenje - strinjanje z zadržanjem na zdravljenju - sklep o ustavitvi postopka - veljavnost privolitve - duševno zdravje - demenca - izvedenec psihiatrične stroke - izvedensko mnenje - pogoji za zadržanje na zdravljenju - presoja izpolnjevanja pogojev - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi - učinek pravnomočnosti sklepa - potek pritožbenega roka
Ustava RS določa pravico do prostovoljnega zdravljenja, ki zagotavlja tako pravico do zdravljenja kot tudi pravico do odklonitve zdravljenja (tretji odstavek 51. člena). Le pod pogojem, da bolnik zaradi duševne bolezni ni sposoben sam sprejeti voljne in zavestne odločitve o zdravljenju in da sta odvzem svobode in prisilno zdravljenje nujno potrebna za zagotovitev varstva ostalih temeljnih človekovih pravic bolnika, je mogoče zadržanje tistih duševnih bolnikov, ki zaradi bolezni ogrožajo sebe. V tovrstnih primerih država nadomesti bolnikovo odločitev o zdravljenju.
Sodišču prve stopnje pogojev iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ni bilo treba presojati, ker je ugotovilo, da je A. A. jasno in nedvoumno privolil v zdravljenje na oddelku.
Glede na to, da se pritožbeni rok za vložitev pritožbe A. A. v trenutku predmetnega pritožbenega odločanja še ni iztekel, sodišče druge stopnje hkrati ni odločilo, da se izpodbijani sklep potrdi. Če bo A. A. tudi sam vložil pritožbo, bo sodišče druge stopnje v nadaljevanju odločalo tudi o tej pritožbi, sicer pa bo učinek pravnomočnosti izpodbijanega sklepa nastopil, ko se bo tudi njemu iztekel rok za pritožbo. Zaradi nujnosti zadeve oziroma zahteve iz tretjega odstavka 67. člen ZDZdr pa je sodišče druge stopnje o pritožbi njegovega odvetnika kljub opisani situaciji nemudoma odločilo.
URS člen 19, 35, 51, 51/1. Splošna deklaracija ZN o človekovih pravicah člen 1. ZDZdr člen 3, 17, 17/2, 39, 39/1, 61, 62, 68.
varstvo osebne svobode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do zdravstvenega varstva - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pisna privolitev za zadržanje na zdravljenju - ustavitev postopka - pritožba odvetnika - veljavnost privolitve - demenca - izvedensko mnenje
Drži, da je izvedenka ugotovila, da ima A. A. kognitivne motnje. Ugotovila pa je tudi, da je osebnostno še delno orientirana, da se zaveda spominskih deficitov in da se strinja z nadaljnjim zdravljenjem. Upoštevajoč izjavo A. A., da je "rada tu" (na oddelku) in da se je "dobro izšlo," je njeno jasno voljo glede tega, kje trenutno želi biti, kljub njenim siceršnjim zdravstvenim težavam, treba upoštevati. Drugačno ravnanje bi pomenilo poseg v njeno osnovno dostojanstvo; kljub kognitivnemu upadu, pri čemer pa je osebnostno še delno orientirana in se zaveda spominskih deficitov, ima v teh okvirih nedvomno pravico sprejeti odločitev glede tega, ali in kje se želi zdraviti (prvi odstavek 51. člena URS določa, da ima vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon), oziroma, kje se želi nahajati.
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 69, 71.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - varstvo osebne svobode - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - pravica do zdravstvenega varstva - pravica do odklonitve zdravljenja - psihiatrično izvedensko mnenje - uporaba milejšega ukrepa
Sodišče se je v zadostni meri vsebinsko opredelilo tudi do možnosti milejših oblik zdravljenja. Z njimi zasledovanega cilja ne bi bilo mogoče doseči. Sprejeta odločitev ne izključuje možnosti predčasnega odpusta, če bi se zdravstveno stanje osebe izboljšalo hitreje in do te mere, da razlogov za zadržanje ne bi bilo več (69. in 71. člen ZDZdr).
duševno zdravje - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - obvezno zastopanje po odvetniku - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - poslabšanje zdravstvenega stanja - izvedensko mnenje - milejši ukrep
Namen sklepa, s katerim se uvede postopek prisilnega pridržanja in zdravljenja je, da je takšen postopek nujen glede na stanje posameznika, kar je bilo v pritožnikovem primeru ugotovljeno, njegova psihična bolezen (akutno poslabšanje shizoafektivne motnje z manično simptomatiko) pa tako s strokovnega kot pravnega stališča v nadaljevanju pravilno obravnavana in presojana.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15. ZDZdr člen 62, 62/4.
postopek za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - duševno zdravje - izjava volje - privolitev v psihiatrično zdravljenje - izvedensko mnenje - ustavitev postopka
Že zato, ker sporni zapis ni naveden v izpodbijanem sklepu, ampak predhodnem procesnem sklepu, omenjeni očitek bistvene kršitve določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne more biti upošteven. Neutemeljen pa bi bil tudi, če bi bil tak zapis v izpodbijanem sklepu, saj glede na odločitev sodišča prve stopnje ne gre za zapis odločilnega dejstva, torej dejstva, ki bi lahko vplivalo na sprejeto odločitev.
URS člen 19, 19/1. ZDZdr člen 30, 47, 47/3, 61, 61/1, 64, 64/3, 73, 74, 75, 75/1, 75/4. ZNP-1 člen 40, 40/3, 42. ZPP člen 155, 155/1.
varstvo osebne svobode - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda - podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku - predlog za podaljšanje - upravičena oseba za vložitev predloga - začetek postopka po uradni dolžnosti - demenca - ogrožanje lastnega zdravja - mnenje izvedenca - možnost izjaviti se o ugotovitvah izvedenca - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - vsebina zapisnika - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - odvetnik postavljen po uradni dolžnosti - potrebnost pritožbe
ZDZdr v 75. členu določa med drugim še naslednje, kar je v tem primeru relevantno: Ne glede na prvi odstavek tega člena se za postopke sprejema v varovani oddelek brez privolitve za osebe, ki so že nameščene v socialno varstvenem zavodu, smiselno uporabljajo določbe od 60. do 68. člena tega zakona, ki urejajo postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih.
V prvem odstavku 61. člena pa ZDZDr določa, da postopek sprejema brez privolitve v nujnih primerih sodišče začne po uradni dolžnosti, ko prejme obvestilo direktorja psihiatrične bolnišnice o sprejemu osebe ali ko na kakšen drug način izve zanj. Zato ni relevanten pritožbeni očitek o tem, da predloga za podaljšanje namestitve v varovani oddelek za g. C. ni podala upravičena oseba. Sodišče prve stopnje mora biti res pozorno na to, da so vsi subjekti pravilno zastopani, vendar v konkretnem primeru predlog ne glede na morebitno hibnost glede zastopanja predstavlja način, na katerega je sodišče izvedelo za potrebnost oprave predmetnega postopka.
ZDZdr člen 17, 17/2, 39, 47, 47/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje zdravja - povzročanje materialne škode - ogrožanje življenja - prisilna hospitalizacija - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - izvedenec psihiatrične stroke
Ugotovitev, da se bo bolezen (paranoidna shizofrenija) brez ustreznega zdravljenja le še poglabljala, kar vodi v rezidualno obliko bolezni, ko kljub ustreznim zdravilom pacient ne doseže več remisij, kar ima za posledico hudo invalidiziranje osebe, pri čemer odločitev o zavrnitvi zdravljenja ni plod svobodne volje in razumne presoje, ustreza standardu hudega ogrožanja lastnega zdravja v smislu 39. člena ZDZdr.
nujna pot - postopek za določitev nujne poti - določitev nujne poti - presoja več variant poteka nujne poti - sodni izvedenec - izvedensko mnenje - udeležba v postopku - pravni interes
Sodišče je pravilno zaključilo, da koristi, ki jih bodo imeli predlagatelji od nujne poti, pretehtajo škodo na strani nasprotnih udeležencev, pri tem pa je upoštevalo še dva kriterija: (1) da je izvedenec posebej denarno ovrednotil škodo zaradi poteka nujne poti tam, kjer gre neposredno ob (treh) objektih, (2) ter da gre za začasno povečano obremenitev nujne poti zaradi izgradnje objektov, potem pa se bo stanje normaliziralo. Vse navedeno je pritožbeno sodišče natančno obrazložilo v 31. do 42. točki. Zato ne drži pritožbena navedba, da načela sorazmernosti ni utemeljilo.
ZVEtL-1 člen 29, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-3, 48, 48/2, 48/3. ZNP-1 člen 8.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, na kateri je bila etažna lastnina vzpostavljena po zvetl - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - udeležba v postopku - dejanska uporaba zemljišča - narok v nepravdnem postopku - stvarna legitimacija
Te pritožbene navedbe so neutemeljene že iz razloga, ker nasprotni udeleženec ni stvarno legitimiran (t.j. ni legitimiran po materialnem pravu), da uveljavlja pravice tretjih (etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe na naslovu A. ulica 1) na spornem pripadajočem zemljišču, zato kot zemljiškoknjižni lastnik sporne parcele z ID znakom ... 940 ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi bilo treba etažnim lastnikom sosednje stavbe na naslovu ..., ki niso vključeni v ta postopek, del te parcele določiti kot pripadajoče zemljišče zgolj na podlagi navedb o košnji in vzdrževanju zemljišča.
Pritožbeno sodišče v tej zvezi dodaja, da je iz zakonodajnega gradiva razvidno, da je merilo iz 1. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 iz življenjskega in izkustvenega vidika najpomembnejše med vsemi merili iz prvega odstavka navedenega člena, saj v večini primerov praviloma velja, da je zemljišče, ki je bilo ob izgradnji namenjeno, potrebno oziroma urejeno za potrebe redne rabe stavbe, ostalo v tej funkciji tudi pozneje oziroma do zdaj. Da ne bi z uporabo samo tega merila prihajalo do življenjsko nesprejemljivih in očitno nepravilnih položajev, je zakonodajalec ocenil, da je treba navedeno merilo kljub njegovi prepričljivosti uporabljati skupaj z drugimi merili iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 in na njihovi podlagi omogočiti popravo in odstopanje od rezultatov, dobljenih z merilom iz te točke.
nujna pot - določitev nujne poti - vodno soglasje - stavbna pravica - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Pritožbi je treba ugoditi že iz razloga, ker sodišče prve stopnje ni ravnalo skladno z navedenim pravnim izhodiščem, da je treba pri odločanju o morebitni prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja upoštevati ustavno in konvencijsko pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prim. 23. člen URS in 6. člen EKČP), ki se na zakonski ravni odraža z načeli ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka. V okoliščinah konkretnega primera je prekinitev postopka zaradi pridobitve informacije, ali predlagatelji potrebujejo vodno soglasje in stavbno pravico tudi po oceni pritožbenega sodišča nesmotrna in nepravilna. Čakanje na odločitev v upravnih postopkih bi pomenilo nesorazmeren zastoj v predmetnem postopku. Ta namreč traja že od leta 2000. Poleg tega je na sporno vprašanje odgovorilo že pritožbeno sodišče v sklepu I Cp 800/2017, v katerem je upoštevaje takrat podane okoliščine primera ugotovilo, da za varianto II ne obstajajo ustrezna upravna dovoljenja in da bi bila določitev nujne poti po varianti II v nasprotju s 37. členom ZV‑1.
Ker bo moralo sodišče prve stopnje samo ugotoviti, ali je potrebna pridobitev upravnega dovoljenja in kakšnega, pa je tudi nadaljnja napotitev predlagateljev, da po potrebi sprožijo postopek za pridobitev vodnega soglasja in stavbne pravice, vsaj preuranjena.
začasna odredba - stiki z otrokom - omejitev stikov - začasen odvzem otroka - osebnostna ali vedenjska motenost - duševna bolezen
Začasna odredba se lahko spremeni, če so se bistveno spremenile okoliščine, ki so bile podlaga za predhodno odločitev, pri čemer vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev ni podlaga za spremembo že izdane začasne odredbe. Spreminjanje začasnih odredb ni namenjeno iskanju optimalne ureditve razmerij.
Še vedno obstaja nevarnost, da bi mati s svojimi paranoidnimi idejami inducirala deklice in je bistveno, da imajo deklice tudi okolje, kjer ni indukcije psihotičnosti oziroma paranoidnosti.
skupno pripadajoče zemljišče - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - lastnik stavbe, stoječe na zemljišču v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice - lastninjenje družbene lastnine - odlok občine
Sodišče s sklepom le za nazaj ugotovi, da je določeno zemljišče pripadajoče. Odlok, ki je kasneje posegel v zemljišče, za katera je bilo ugotovljena, da so pripadajoča, zato ne more vplivati na status in posledično lastništvo teh zemljišč.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00086909
URS člen 19. ZDZdr člen 2, 2-12, 13, 39, 71, 71/1. SZ-1 člen 103, 103/3.
varstvo osebne svobode - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - sprejem na zdravljenje brez privolitve - omejitev pravice osebe, v oddelku pod posebnim nadzorom - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - poseg v osebno svobodo
Prvostopenjsko sodišče je ukrep odredilo za le toliko časa, kolikor je glede na pravila psihiatrične stroke predvidoma treba, da bo zdravljenje doseglo točko, ko nevarnosti hudega ogrožanja ne bo več.
ZNP-1 člen 36, 36/2. ZVEtL-1 člen 27, 27/1, 31, 31/1, 35, 35/1.
udeleženci postopka za vzpostavitev etažne lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - posamezni del stavbe - solastninska pravica na nepremičnini - pripadajoče zemljišče k stavbi
Solastniški deleži na zemljiški parceli, na kateri stoji stavba v kateri je tudi sporni poslovni prostor, niso brez pomena, ampak se upoštevajo za posamezni del stavbe, za katerega na način, določen z ZVEtL-1 ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobenega pridobitelja posameznega dela stavbe.
ZVEtL-1 v prvem odstavku 35. člena daje možnost, da udeleženci in druge osebe po vzpostavitvi etažne lastnine v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, svoje pravice na skupnih in posameznih delih lahko uveljavljajo v pravdi oziroma v drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00086621
DZ člen 265. ZNP-1 člen 6, 6/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zastopanje po uradni dolžnosti - postavitev začasnega skrbnika - Center za socialno delo (CSD) - izvedenec psihiatrične stroke - hitrost postopka - varstvo pravic nasprotnega udeleženca - kršitev pravice do sodelovanja v postopku
Iz gradiva v spisu in ravnanj nasprotne udeleženke izhaja, da ni sposobna razumeti in uveljaviti svojih pravic v postopku, zato bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti nasprotni udeleženki zagotoviti ustrezno zastopanje v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087748
OZ člen 300, 300/1, 302. ZNP-1 člen 40, 42, 203, 207, 209, 210. ZPP člen 3, 3/3, 339, 339/2, 339/2-6, 341, 350, 365, 365/1, 365/1-2.
sodni depozit - uradni pritožbeni preizkus - absolutna bistvena kršitev določb postopka - nedovoljeno razpolaganje strank - upniška zamuda - pogoji za sodni depozit - stopnja verjetnosti - hiter postopek - upniško dolžniško razmerje - pravilna uporaba materialnega prava - stroški pritožbenega postopka - smiselna uporaba določb
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je predlagateljica s stopnjo verjetnosti izkazala razlog za položitev sodnega depozita, sodišče prve stopnje pa je pravilno izpolnjenost pogojev za sodni depozit preverilo hitro in na podlagi verjetnosti ter pravilno uporabilo materialno pravo.
ogroženost otroka - začasna odredba - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - denarna kazen - stiki pod nadzorom - zaščita žrtve - povzročitelj nasilja v družini - psihično nasilje
Denarna kazen v družinskih postopkih zavarovanja z začasno odredbo ni namenjena kaznovanju preteklih neustreznih ravnanj in kršitev začasne odredbe, temveč je sredstvo za prisilitev udeležencev, da spoštujejo začasno odredbo, torej da ravnajo v skladu z njo oziroma se vzdržijo z začasno odredbo prepovedanih ravnanj.
Žrtev nasilja ima pravico, da izrazi svoja čustva, prav tako ima pravico, da določena ravnanja ali govorjenja nasprotnega udeleženca dojema kot neprijetna in grozeča ter da se nasprotnega udeleženca boji; po drugi strani nasprotni udeleženec nima pravice določati, katero njegovo vedenje oziroma ravnanje je lahko prepoznano kot nadležno ali grozeče in česa se predlagateljica "sme" bati.