Odmera za posamezne oblike nepremoženjske škode (telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - poškodba zvin vratne hrbtenice).
spor o preživljanju - izvršilni postopek - krajevna pristojnost - sprememba bivališča dolžnika - ustalitev pristojnosti
Sprememba prebivališča dolžnika med izvršilnim postopkom po analogiji s pravdnim postopkom (15. člen ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZPP) na nadaljnjo pristojnost sodišča ne vpliva.
odločanje o obnovi postopka - formalni pogoj - verjetno izkazana okoliščina, na katero se predlog opira
Formalni pogoji iz 1. odstavka 256. člena ZUP/86 niso izpolnjeni, če se predlog za dovolitev obnove postopka nanaša na okoliščine, ki ne morejo pripeljati do drugačne odločitve oziroma nimajo vpliva na spremembo dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezaupanje v sodstvo
Tožnik izraža nezaupanje v delo sodišča, ter blati ugled vseh sodišč, delavcev v pravosodju, državnih organov in političnih strank. To pa ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo sodišče, ki je stvarno pristojno za sojenje v sporih na drugem območju.
Na zakonitost sklepa o podaljšanju pripora ne more vplivati razlaga zagovornikov glede noveliranega 310. člena KZ, njihova negativna ocena sestave obtožnice, trditve o prihodnjem zastaranju in nepravnomočnosti sodbe v tujini, ocena o neodvisnosti in nepristranskosti sodišča, ki ostajajo na ravni trditev in trditve o sojenju v razumnem roku.
Sodišče ni kršilo kazenskega postopka, ko je v obrazložitvi sklepa pri oceni obtoženčeve begosumnosti in ponovitvene nevarnosti omenilo, da je bil obsojen za takšno kaznivo dejanje v Republiki Italiji in da je bila na Hrvaškem zanj razpisana tiralica italijanskih oblasti.
Glede na določbo 2. odstavka 196. člena ZKP v obsojenčevem primeru, ko se mu očitata kaznivi dejanji po 3. in 2. odstavku 311. člena KZ, ni možno dati varščine.
ZDT člen 17, 19, 56.ZSS člen 15.ZVRS člen 1, 2, 3, 4, 5, 16, 21.URS člen 2, 22, 25, 49. ZUS člen 59, 59/1.
imenovanje generalnega državnega tožilca - izbira izmed kandidatov, ki izpolnjujejo razpisne pogoje - prijava enega kandidata
Tudi če se na razpisano prosto mesto generalnega državnega tožilca prijavi le en kandidat in ta izpolnjuje razpisane pogoje, ga Vlada RS ni dolžna predlagati v imenovanje Državnemu zboru RS.
"Odprt" upravni spor, v katerem tožnik v tožbenem zahtevku ne predlaga samo odprave izpodbijanega akta tožene stranke, temveč tudi, da se ga predlaga v imenovanje, po presoji pritožbenega senata vendarle pomeni izkazano verjetnost, da tožnik uspe s svojo kandidaturo po prvem razpisu. Zato je utemeljen tožnikov pritožbeni ugovor, da kolikor bi izbira in imenovanje kandidata iz drugega razpisa "prehitela" sodno odločitev v sporu v zvezi s prvim razpisom, bi zanj nastale hujše škodljive posledice.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22366
ZKP člen 417.KZ člen 109.
izredna omilitev kazni - pogojni odpust
Dejstvo, da je obsojenec postal oče mladoletnega otroka, ki mu je po veljavnih predpisih (Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih) dolžan nuditi varstvo, vzgojo in preživljanje, je nova olajševalna okoliščina, ki bi v povezavi z v rednem postopku ugotovljenimi in upoštevanimi olajševalnimi in obteževalnimi okoliščinami očitno pripeljala do milejše obsodbe.
Obnašanje obsojenca v zvezi s prestajanjem kazni zapora (prostovoljni nastop, vzorno obnašanje ter delo v času prestajanja kazni) za izredno omilitev kazni ni upoštevno, ta okoliščina se po zakonu (109. člen KZ) upošteva pri presoji, ali naj se obsojenec pogojno odpusti.
ukrep urbanističnega inšpektorja - presoja urbanističnega ukrepa - dejansko in pravno stanje, ugotovljeno v času izdaje prvostopne upravne odločbe
Odločilna dejstva za izrek ukrepa po 1. odstavku 73. člena ZUN predstavljajo ugotovitve inšpektorja o obstoju posega v prostor brez predpisanega dovoljenja v smislu 50. oziroma 51. člena ZUN.
Pritožbeni ugovor, da je tožeča stranka že sprožila postopek za pridobitev lokacijskega dovoljenja, ne vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Zakonitost in pravilnost odločitve tožene stranke se presoja na podlagi dejanskega in pravnega stanja, ugotovljenega v času izdaje upravne odločbe na prvi stopnji.
obnova kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper pravnomočni sklep o zavrnitvi zahteve za obnovo postopka, se ocena kršitev določb ZKP lahko nanaša le na sklepa oziroma obsojenčev predlog za obnovo postopka, ne pa tudi na sodbe, s katerimi je bil obsojenec spoznan za krivega kaznivega dejanja.
ZZZDR člen 81.ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/1, 414.
razmerja med razvezanima zakoncema - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - višina preživnine - brezposelnost zakonca - socialna pomoč - zmožnosti preživninskega zavezanca - simbolična preživnina - stanje ob zaključku glavne obravnave
Nepreskrbljenost tožnice in preživninska zmožnost toženca sta ustrezno izraženi v simbolični preživnini 1000 SIT mesečno.
Sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave. Sodišče sodi o tedaj obstoječih pravnih razmerjih, ne pa o bodočih. Zato ni mogoče upoštevati novih dejstev, nastalih po zaključku glavne obravnave.
vročanje - vabilo na glavno obravnavo - vročanje v tujino - sodne počitnice - čas za pripravo na glavno obravnavo - dokazovanje - trditveno in dokazno - eventualna maksima
Po določbi prvega odstavka 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov in zanje ponuditi tudi dokaze. Ta zakonska določba sicer ne velja v sporih iz razmerij med starši in otroki (414. člen ZPP).
Zgolj trditev, da je toženec postal brezposelna oseba brez dohodkov, še ne pomeni, da je določbi prvega odstavka 286. člena ZPP zadoščeno:
ob navedbi novih dejstev mora namreč stranka ponuditi tudi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb.
ZUS člen 50, 50/1, 50/2, 72, 72/4. ZUN člen 75, 75/4.
ukrep urbanističnega inšpektorja - upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - odločanje na seji
Namen glavne obravnave pri presoji zakonitosti upravnega akta je v tem, da se na podlagi neposrednega ustnega in javnega obravnavanja zbere dokazno gradivo za presojo, ali je dejansko stanje sploh bilo ugotovljeno oziroma, ali je bilo ugotovljeno pravilno in popolno. Ob zatrjevani spornosti dejanskega stanja in predlagani glavni obravnavi, zahteve tožnika za opravo glavne obravnave ni možno zavrniti z utemeljitvijo, da k drugačni odločitvi glavna obravnava ne bi pripomogla, in na tej podlagi zavrniti že v tožbi uveljavljani ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22369
KZ člen 325, 325/2. ZVCP člen 27, 27/1, 118, 118/2.ZKP člen 420, 420/2, 424.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - pričakovana ovira na cesti - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona
Presoja, ali je bil kolesar na cesti za voznika (obsojenca) pričakovana ovira(1. odstavek 27. člena ZVCP).
Izpustitev besed "oseb in stvari" in nadomestitev besede "ter" z besedo "s" v tožbenem zahtevku ne pomeni spremembe tožbe v smislu drugega odstavka 184. člena ZPP. Zato tožničine navedbe o zvišanju ocene vrednosti spora ni mogoče upoštevati.
Ker tudi ni prišlo do spremembe ocene vrednosti spornega predmeta v okoliščinah iz tretjega odstavka 44. člena ZPP, toženčeva revizija ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti zaradi tehtnih razlogov - sorodstvene vezi strank in sodnikov prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča
V vlogi toženca navedena dejstva ne bi smela vplivati na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki sodijo na podlagi ustave in zakonov in na podlagi svojega osebnega prepričanja v konkretni zadevi, vendar bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranost sodišča, saj bi toženec dvomil v pristranost in ne bi zaupal v pravilnost postopka. To pa je dovolj tehten razlog, da se je Vrhovno sodišče Republike Slovenije odločilo, naj v zadevi postopa stvarno pristojno sodišče, ki je v bližini.