V primeru nezakonite razporeditve, je delavec upravičen le do take plače, ki bi jo prejemal, če ne bil nezakonito prerazporejen oz. če bi delal na prejšnjem delovnem mestu.
Pri izračunu plače, ki bi jo delavec zaradi nezakonite razporeditve moral prejeti, ni mogoče upoštevati izračuna plače primerjalnih delavcev, ker ne upošteva dejanskega števila opravljenih delovnih ur, odstotnosti, odstotka dodatka na stalnost, ki je različen za posamezne delavce, delovne uspešnosti konkretnega delavca ...
Osnova za izračun pripadajoče razlike je plača, do katere bi bila tožnica upravičena, če bi delala na tistem delovnem mestu, na katerem je delala pred nezakonito razporeditvijo, ob upoštevanju njene povprečne delovne uspešnosti iz obdobja pred prerazporeditvijo na drugo delovno mesto.
Delavcu avtobusne postaje je zakonito prenehalo delovno razmerja zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa, če je dokazano, da je namenoma zadržal 100 HRK, ki mu jih je potnik izročil le za toliko časa, da sam opravi menjavo deviz v menjalnici in potem plača vozovnico v tolarjih. S tem, ko delavec avtobusne postaje ni hotel tega denarja vrniti potniku, temveč ga je skril v žep in zanikal njegov prejem, je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki ga akt delodajalca opredeljuje kot zadrževanje ali izposoja denarja od opravljanja storitev.
V konkretnem primeru bi bila objava odgovora utemeljeno zahtevana le v primeru, v kolikor bi odgovor na prispevek novinarke kot reakcija na informacijo, vseboval bistveno dopolnjevanje dejstev in podatkov, ki so bili v prispevku izpuščeni, pa je zato ta nepopoln glede svoje bistvene sestavine.
ZVD člen 16, 28, 16, 28. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 373, 373-4, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 373, 373-4. ZOR člen 154, 200, 154, 200.
krivdna odgovornost delodajalca - varno delo - uporaba neprimernih delovnih sredstev
Tožena stranka ni storila vseh potrebnih ukrepov za varno delo delavcev, ko je delavcem prepustila odločitev glede tega, kakšna delovna sredstva naj uporabljajo pri delu. V konkretnem primeru tožnica pri čiščenju cevi na višini 2 metrov ni uporabljala primerne lestve, pri čemer je izostala tudi kontrola njenega dela s strani odgovornih oseb tožene stranke, da bi jo opozorile na nevarnosti in potrebno zaščito oz. ji dale ustrezno ustno navodilo, zaradi česar je delodajalec krivdno odgovoren za njeno nesrečo pri delu, ko je zdrsnila in padla z lestve ter se pri tem poškodovala.
V primerih prevzema določene dejavnosti z vsemi delavci, ki brez vmesne prekinitve delovnega razmerja nadaljujejo delo v isti dejavnosti pri drugem delodajalcu, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zaradi česar je pri uveljavljanju odpravnine po 3. odstavku 36. f člena ZDR šteti, kot da delavec ob prehodu k drugemu delodajalcu ni spremenil zaposlitve in mu priznati odpravnino ob upoštevanju celotne delovne dobe in ne le delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
Delavec se lahko odpove svojim denarnim terjatvam, do katerih bi bil sicer po zakonu ali po kolektivni pogodbi upravičen. Taka izjava oz. odpoved pa je pravno učinkovita in dopustna le, če je podana kot jasna in nedvoumna izjava volje. S tem, ko je delavec podal odpoved delovnega razmerja, ki jo je delodajalec sprejel, delodajalec ni mogel šteti, da so s tem poravnane vse medsebojne obveznosti, če to v odpovedi delovnega razmerja ni izrecno zapisano.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 90, 90. ZTPDR člen 58, 58/1, 58/1-7, 58/3, 58, 58/1, 58/1-7, 58/3.
disciplinska kršitev - bančno poslovanje - zloraba položaja
Tožnica je s svojim ravnanjem storila hujšo kršitev delovnih obveznosti (zloraba položaja in prekoračitev danih pooblastil), ker je na delovnem mestu "kontrolor v sektorju poslovanja s prebivalstvom" prenesla sredstva s tekočega računa drugega komitenta na svoj tekoči račun ter si na ta način zagotovila odobritev limita v naslednjem letu. Zloraba pložaja je v tem, da kršitelj sicer ima pooblastilo za dejanje, vendar tega ni opravil v interesu delodajalca, pač pa v svojem interesu oz. za svoje koristi. S takim ravnanjem je delavka okrnila ugled bančnega poslovanja in podrla zaupanje komitentov, zaradi česar ji je delodajalec zakonito izrekel ukrep prenehanja delovnega razmerja.
ZST člen 13, 13/1, 13/2, 13/3, 13, 13/1, 13/2, 13/3. ZPP člen 168, 168/4, 168/6, 168, 168/4, 168/6.
taksna oprostitev - sodna taksa - pravna oseba
Sodišče res lahko dovoli stranki obročno plačilo sodnih taks, vendar pa takšen način plačila sodne takse tudi po določilih ZST lahko doseže le fizična oseba, ne pa tudi pravna oseba.
Če je postopek med strankama tekel po določilih upravnega postopka, je za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve pristojno tisto sodišče, ki bi bilo v sledečem sodnem postopku pristojno za odločanje o zahtevku ene od strank - pravne osebe do druge stranke - državnega organa, v skladu z Zakonom o upravnem sporu.
ZPP (1977) člen 282. ZZK člen 101, 102. ZDP člen 14.
izbrisna tožba - procesne predpostavke - predhodni postopek
Predhodni postopek po čl. 14 Zakona o državnem pravobranilstvu ni absolutna procesna predpostavka, določena v procesnem zakonu, ki bi bila ovira za vložitev izbrisne tožbe zoper stranko, ki jo po zakonu zastopa državno pravobranilstvo.
Ker je tožeča stranka zavarovala blagovno znamko "Fishbone" v Sloveniji, ima pravico sama dati blago, ki je označeno s to blagovno znamko zakonito, (prvič) v promet na področju Slovenije, ali pa takšno uporabo svoje blagovne znamke dovoliti komu drugemu.
Upnik s predlagano začasno odredbo zahteva, da se dolžniku prepove vnovčitev denarnih sredstev z akceptnimi nalogi pri agenciji za plačilni promet (prim. 4. točka 1. odst. 271. člena ZIZ). Po analogiji (argumentum a simili ad simile) 1. odst. 266. člena ZIZ bi za izvršitev takšne začasne odredbe upnik lahko predlagal izvršbo za dosego dejanj - vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. člena ZIZ. Za odločanje o predlogu za izvršbo za dosego dejanj (obveznost opustiti vnovčitev akceptnih nalogov) je po 224. členu ZIZ krajevno pristojno sodišče, na katerega območju mora dolžnik obveznost izpolniti. Ker ima upnik denarna sredstva na žiro računu pri APP Ljubljana, bi se bil dolžnik dolžan vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v Ljubljani, torej bi bilo za izvršbo za dosego dejanj pristojno sodišče v Ljubljani.
Niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe glede razveljavitve sklepov o prenehanju delovnega razemrja zaradi trajnega presežka, če iz dejstev navedenih v tožbi ni razvidno, da bi delavec zoper sklepe delodajalca ugovarjal.
Pritožba navedeno dokazno oceno utemeljeno graja in pravilno opozarja na njene pomanjkljivosti. Tako kot prvo utemeljeno opozarja na skladnost izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke z izpovedbo oškodovanca o načinu povzročitve poškodb, ki jih je utrpel oškodovanec, kot drugo pa pravilno nakazuje na dokaj poenostavljeno oceno izpovedbe oškodovanca, ki zato utegne biti tudi zmotna.
Dolžnik v predlogu za nasprotno izvršbo ni uveljavljal nobenega od taksativno naštetih razlogov iz 1. odst. 67. čl. ZIZ. Glede na takšno stanje stvari bi moralo sodišče prve stopnje predlog za nasprotno izvršbo zavrniti, ne da bi ga sploh vročalo upniku, zato tudi opustitev oprave naroka in ostale kršitve postopka niso mogle vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve.
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe
F.S. je v pritožbi navajal le dejstva, ki se tičejo dejanskega stanja in utemeljenosti njegovega ugotovitvenega zahtevka napram upniku, ne pa tudi razlogov iz katerih bi sklep sodišča prve stopnje lahko izpodbijal. Sodišče druge stopnje se v utemeljenost zahtevka tretjega - F.S. ne more spuščati, ker bo o tem odločalo pravdno sodišče. Zato izpodbijani sklep sodišče druge stopnje preizkusi le glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je dolžnica vložila obrazložen ugovor, zato je sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba razveljavilo in odločilo, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Na upnikovo pritožbo je pritožbeno sodišče štelo, da ugovor ni obrazložen, zato je ta sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in dolžničin ugovor zavrnilo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika - prenehanje terjatve - plačilo
V ugovoru ostaja sporno, ali je dolžnik s plačilom prispevkov in dohodnine izpolnil celotno svojo obveznost do upnice, ki izhaja iz izvršilnega naslova in po katerem je dolžnik dolžan upnici izplačati odpravnino v znesku 2.749.700,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.1996 dalje do plačila. Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na izvršilni naslov vezano. Zato dolžnik s plačilom dohodnine in prispevkov v skupnem znesku 1.767.416,40 SIT svoje obveznosti do upnice ni izpolnil tako, kot to izhaja iz izvršilnega naslova.