V primeru nezakonite razporeditve, je delavec upravičen le do take plače, ki bi jo prejemal, če ne bil nezakonito prerazporejen oz. če bi delal na prejšnjem delovnem mestu.
Pri izračunu plače, ki bi jo delavec zaradi nezakonite razporeditve moral prejeti, ni mogoče upoštevati izračuna plače primerjalnih delavcev, ker ne upošteva dejanskega števila opravljenih delovnih ur, odstotnosti, odstotka dodatka na stalnost, ki je različen za posamezne delavce, delovne uspešnosti konkretnega delavca ...
Osnova za izračun pripadajoče razlike je plača, do katere bi bila tožnica upravičena, če bi delala na tistem delovnem mestu, na katerem je delala pred nezakonito razporeditvijo, ob upoštevanju njene povprečne delovne uspešnosti iz obdobja pred prerazporeditvijo na drugo delovno mesto.
V konkretnem primeru bi bila objava odgovora utemeljeno zahtevana le v primeru, v kolikor bi odgovor na prispevek novinarke kot reakcija na informacijo, vseboval bistveno dopolnjevanje dejstev in podatkov, ki so bili v prispevku izpuščeni, pa je zato ta nepopoln glede svoje bistvene sestavine.
ZVD člen 16, 28, 16, 28. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 373, 373-4, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 373, 373-4. ZOR člen 154, 200, 154, 200.
krivdna odgovornost delodajalca - varno delo - uporaba neprimernih delovnih sredstev
Tožena stranka ni storila vseh potrebnih ukrepov za varno delo delavcev, ko je delavcem prepustila odločitev glede tega, kakšna delovna sredstva naj uporabljajo pri delu. V konkretnem primeru tožnica pri čiščenju cevi na višini 2 metrov ni uporabljala primerne lestve, pri čemer je izostala tudi kontrola njenega dela s strani odgovornih oseb tožene stranke, da bi jo opozorile na nevarnosti in potrebno zaščito oz. ji dale ustrezno ustno navodilo, zaradi česar je delodajalec krivdno odgovoren za njeno nesrečo pri delu, ko je zdrsnila in padla z lestve ter se pri tem poškodovala.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 90, 90. ZTPDR člen 58, 58/1, 58/1-7, 58/3, 58, 58/1, 58/1-7, 58/3.
disciplinska kršitev - bančno poslovanje - zloraba položaja
Tožnica je s svojim ravnanjem storila hujšo kršitev delovnih obveznosti (zloraba položaja in prekoračitev danih pooblastil), ker je na delovnem mestu "kontrolor v sektorju poslovanja s prebivalstvom" prenesla sredstva s tekočega računa drugega komitenta na svoj tekoči račun ter si na ta način zagotovila odobritev limita v naslednjem letu. Zloraba pložaja je v tem, da kršitelj sicer ima pooblastilo za dejanje, vendar tega ni opravil v interesu delodajalca, pač pa v svojem interesu oz. za svoje koristi. S takim ravnanjem je delavka okrnila ugled bančnega poslovanja in podrla zaupanje komitentov, zaradi česar ji je delodajalec zakonito izrekel ukrep prenehanja delovnega razmerja.
V primerih prevzema določene dejavnosti z vsemi delavci, ki brez vmesne prekinitve delovnega razmerja nadaljujejo delo v isti dejavnosti pri drugem delodajalcu, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zaradi česar je pri uveljavljanju odpravnine po 3. odstavku 36. f člena ZDR šteti, kot da delavec ob prehodu k drugemu delodajalcu ni spremenil zaposlitve in mu priznati odpravnino ob upoštevanju celotne delovne dobe in ne le delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
Delavcu avtobusne postaje je zakonito prenehalo delovno razmerja zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa, če je dokazano, da je namenoma zadržal 100 HRK, ki mu jih je potnik izročil le za toliko časa, da sam opravi menjavo deviz v menjalnici in potem plača vozovnico v tolarjih. S tem, ko delavec avtobusne postaje ni hotel tega denarja vrniti potniku, temveč ga je skril v žep in zanikal njegov prejem, je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki ga akt delodajalca opredeljuje kot zadrževanje ali izposoja denarja od opravljanja storitev.
Delavec se lahko odpove svojim denarnim terjatvam, do katerih bi bil sicer po zakonu ali po kolektivni pogodbi upravičen. Taka izjava oz. odpoved pa je pravno učinkovita in dopustna le, če je podana kot jasna in nedvoumna izjava volje. S tem, ko je delavec podal odpoved delovnega razmerja, ki jo je delodajalec sprejel, delodajalec ni mogel šteti, da so s tem poravnane vse medsebojne obveznosti, če to v odpovedi delovnega razmerja ni izrecno zapisano.
V primeru, če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, mora naročnik dovoliti prevzemniku, da napako odpravi. Ker tega tožena stranka kot naročnik spota ni storila, se z njenimi obširnimi pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ustreznost oziroma neustreznost kvalitete izdelka, sodišče ni ukvarjalo.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 110, 110/2, 137, 137/1, 110, 110/2, 137, 137/1.
prepozen ugovor - pooblaščenec
Pritožnik sam navaja, da je oseba, ki je sklep sprejela, bila od njega pooblaščena, torej je bila vročitev veljavno opravljena, ko je pisanje sprejel pooblaščenec. Okoliščina, kdaj je dolžnik dejansko prejel sklep od svojega pooblaščenca, je stvar notranjega razmerja med pooblastiteljem in pooblaščencem, ki ne vpliva na pravočasnost ugovora. Prav tako na odločitev v tej zadevi ne vpliva, ali je bil rok za ugovor prekoračen (samo) za en dan, saj gre za prekluziven rok, ki je določen z zakonom in ni podaljšljiv.
Dolžnik v predlogu za nasprotno izvršbo ni uveljavljal nobenega od taksativno naštetih razlogov iz 1. odst. 67. čl. ZIZ. Glede na takšno stanje stvari bi moralo sodišče prve stopnje predlog za nasprotno izvršbo zavrniti, ne da bi ga sploh vročalo upniku, zato tudi opustitev oprave naroka in ostale kršitve postopka niso mogle vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve.
ZST člen 13, 13/1, 13/2, 13/3, 13, 13/1, 13/2, 13/3. ZPP člen 168, 168/4, 168/6, 168, 168/4, 168/6.
taksna oprostitev - sodna taksa - pravna oseba
Sodišče res lahko dovoli stranki obročno plačilo sodnih taks, vendar pa takšen način plačila sodne takse tudi po določilih ZST lahko doseže le fizična oseba, ne pa tudi pravna oseba.
KZ člen 133, 133/1, 133, 133/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-11.
prekoračitev obtožbe
Po oceni pritožbenega sodišča je podana v pritožbi zagovornika uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj je sodišče prve stopnje s tem, ko je nekritično sledilo obtožbi oškodovanke kot tožilke, prekoračilo obtožbo.
Za soavtorstvo gre le tedaj, če je soavtorstvo obstajalo v trenutku mega nastajanja avtorskega dela (zaradi česar je stvaritev tako nedeljiva celota, da noben avtor ne more izstopati). Ne gre pa za soavtorstvo, če vsak avtor deluje zase ali če je stvaritev enega navdihnila drugega k stvaritvi (kot je to bilo tudi v konkretnem primeru, ko sta avtorja samostojno ustvarila berila, in to kot rokopise, še brez likovne opreme oz. ilustracij, in so likovniki oz. ilustratorji naknadno poskrbeli za likovno podobo oz. ilustracije beril.
S plačilom zneska dogovorjenega v poravnavi, glede bodoče materialne škode, je zavezanec izpolnil svojo odškodninsko obveznost za vso bodočo materialno škodo, ki sta jo stranki lahko predvideli ob sklenitvi poravnave.
ZPP (1977) člen 113, 113/1, 113, 113/1. ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3.
prepozen ugovor
V skladu s 1. odst. 113. člena ZPP/77 v zvezi s 15. členom ZIZ je ugovor pravočasen, če je izročen pristojnemu sodišču, preden rok za vložitev ugovora izteče, v kolikor pa je poslan po pošti priporočeno ali brzojavno, pa se v skladu z 2. odst. citiranega določila šteje dan oddaje ugovora na pošto za dan izročitve sodišču. Ker je rok za ugovor iztekel 28.5.1999, iz pisemske ovojnice na l. št. 8 (R 9325) pa je razvidno, da je dolžnik ugovor poslal 29.8.1999, je tako dolžnikov ugovor vložen prepozno, ne glede na to, da ga dolžnik napisal v ugovornem roku. Do drugačne odločitve pa ne morejo pripeljati tudi razlogi (odsotnost) za zamudo ugovornega roka, ker je ugovorni rok zakonski in nepodaljšljiv rok, katerega zamuda ima za posledico izgubo pravice do vložitve ugovora. Zato se pri odločanju o pravočasnosti ugovora razlogi za zamudo ne morejo upoštevati.