V primeru nezakonite razporeditve, je delavec upravičen le do take plače, ki bi jo prejemal, če ne bil nezakonito prerazporejen oz. če bi delal na prejšnjem delovnem mestu.
Pri izračunu plače, ki bi jo delavec zaradi nezakonite razporeditve moral prejeti, ni mogoče upoštevati izračuna plače primerjalnih delavcev, ker ne upošteva dejanskega števila opravljenih delovnih ur, odstotnosti, odstotka dodatka na stalnost, ki je različen za posamezne delavce, delovne uspešnosti konkretnega delavca ...
Osnova za izračun pripadajoče razlike je plača, do katere bi bila tožnica upravičena, če bi delala na tistem delovnem mestu, na katerem je delala pred nezakonito razporeditvijo, ob upoštevanju njene povprečne delovne uspešnosti iz obdobja pred prerazporeditvijo na drugo delovno mesto.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZDR člen 90, 90. ZTPDR člen 58, 58/1, 58/1-7, 58/3, 58, 58/1, 58/1-7, 58/3.
disciplinska kršitev - bančno poslovanje - zloraba položaja
Tožnica je s svojim ravnanjem storila hujšo kršitev delovnih obveznosti (zloraba položaja in prekoračitev danih pooblastil), ker je na delovnem mestu "kontrolor v sektorju poslovanja s prebivalstvom" prenesla sredstva s tekočega računa drugega komitenta na svoj tekoči račun ter si na ta način zagotovila odobritev limita v naslednjem letu. Zloraba pložaja je v tem, da kršitelj sicer ima pooblastilo za dejanje, vendar tega ni opravil v interesu delodajalca, pač pa v svojem interesu oz. za svoje koristi. S takim ravnanjem je delavka okrnila ugled bančnega poslovanja in podrla zaupanje komitentov, zaradi česar ji je delodajalec zakonito izrekel ukrep prenehanja delovnega razmerja.
ZVD člen 16, 28, 16, 28. ZPP (1977) člen 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 373, 373-4, 353, 353/1, 354, 354/2, 365, 365/2, 373, 373-4. ZOR člen 154, 200, 154, 200.
krivdna odgovornost delodajalca - varno delo - uporaba neprimernih delovnih sredstev
Tožena stranka ni storila vseh potrebnih ukrepov za varno delo delavcev, ko je delavcem prepustila odločitev glede tega, kakšna delovna sredstva naj uporabljajo pri delu. V konkretnem primeru tožnica pri čiščenju cevi na višini 2 metrov ni uporabljala primerne lestve, pri čemer je izostala tudi kontrola njenega dela s strani odgovornih oseb tožene stranke, da bi jo opozorile na nevarnosti in potrebno zaščito oz. ji dale ustrezno ustno navodilo, zaradi česar je delodajalec krivdno odgovoren za njeno nesrečo pri delu, ko je zdrsnila in padla z lestve ter se pri tem poškodovala.
V konkretnem primeru bi bila objava odgovora utemeljeno zahtevana le v primeru, v kolikor bi odgovor na prispevek novinarke kot reakcija na informacijo, vseboval bistveno dopolnjevanje dejstev in podatkov, ki so bili v prispevku izpuščeni, pa je zato ta nepopoln glede svoje bistvene sestavine.
Delavcu avtobusne postaje je zakonito prenehalo delovno razmerja zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa, če je dokazano, da je namenoma zadržal 100 HRK, ki mu jih je potnik izročil le za toliko časa, da sam opravi menjavo deviz v menjalnici in potem plača vozovnico v tolarjih. S tem, ko delavec avtobusne postaje ni hotel tega denarja vrniti potniku, temveč ga je skril v žep in zanikal njegov prejem, je storil hujšo kršitev delovnih obveznosti, ki ga akt delodajalca opredeljuje kot zadrževanje ali izposoja denarja od opravljanja storitev.
V primerih prevzema določene dejavnosti z vsemi delavci, ki brez vmesne prekinitve delovnega razmerja nadaljujejo delo v isti dejavnosti pri drugem delodajalcu, je podana kontinuiteta delovnega razmerja, zaradi česar je pri uveljavljanju odpravnine po 3. odstavku 36. f člena ZDR šteti, kot da delavec ob prehodu k drugemu delodajalcu ni spremenil zaposlitve in mu priznati odpravnino ob upoštevanju celotne delovne dobe in ne le delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
Delavec se lahko odpove svojim denarnim terjatvam, do katerih bi bil sicer po zakonu ali po kolektivni pogodbi upravičen. Taka izjava oz. odpoved pa je pravno učinkovita in dopustna le, če je podana kot jasna in nedvoumna izjava volje. S tem, ko je delavec podal odpoved delovnega razmerja, ki jo je delodajalec sprejel, delodajalec ni mogel šteti, da so s tem poravnane vse medsebojne obveznosti, če to v odpovedi delovnega razmerja ni izrecno zapisano.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20962
KZ člen 55, 55/1, 55, 55/1. ZKP člen 390, 390.
preklic pogojne obsodbe - rok - umik pritožbe
Pritožbo okrožnega državnega tožilca je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno, ker jo je višji državni tožilec umaknil.
Izpodbijano sodbo pa je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti spremenilo v zvezi s preklicom prej izrečene pogojne obsodbe zato, ker je bilo kaznivo dejanje, za katerega je obtoženec obravnavan v izpodbijani sodbi, storjeno pred izrekom preizkusne dobe, pogojna obsodba pa je bila preklicana po poteku preizkusne dobe, čeprav dopolnilni rok enega leta iz 1. odst. 55. čl. KZ ne pride v poštev, saj bi bila pogojna obsodba lahko preklicana le v preizkusni dobi.
Če tožena stranka v času pravdnega postopka razveljavi svoj sklep o razporeditvi (kar je po analogiji mogoče šteti kot pripoznavo zahtevka), je tožnik upravičen do povračila stroškov postopka.
S to razveljavitvijo so naknadno odpadle tudi predpostavke za izpodbijanje sklepa o začasni razporeditvi, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - USTAVNO PRAVO
VSL01943
ZSL člen 100. ZPP člen 466, 466/1. URS člen 23, 23/2.
lokalna samouprava - delitev premoženja med novonastalimi občinami - stvarna pristojnost - ex lege arbitraža - oblikovanje arbitraže - imenovanje arbitra po sodišču - tožba na prenehanje veljavnosti pogodbe o arbitraži - aktivna legitimacija
Napačno je pritožbeno stališče, da ZLS v primeru spora pri delitvi premoženja bivših občin predvideva ex lege arbitražo, v katero je redno sodišče v okviru pravne pomoči sodiščem dolžno imenovati arbitra. Ustava RS v 2. odst. 23. čl. določa, da lahko o sporih iz 1. odst. istega člena sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom ali sodnim redom.
Sodišče lahko pri odločitvi o stroških postopka upošteva izvensodno poravnavo, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, saj se stranke lahko v okviru dovoljene dispozicije sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa 1. odstavek 158. člena ZPP.
nenadomestno dejanje - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacij in vpogleda
Dolžnik sploh ne trdi, da bi upnici izročil zahtevano dokumentacijo (trdi le, da ji je bila dokumentacija poslana), poleg tega pa tudi ne prilaga nobenih dokazil o tem, da je dokumentacijo zares poslal. Ker omogočitev pregleda dokumentacije sploh ni dolžnikova obveznost po obravnavanem sklepu o izvršbi, s samim omogočenjem pregleda dolžnik ni prost obveznosti po tem izvršilnem naslovu.
Upnica zahteva izročitev dokumentacije za čas, ko je bila družbenica družbe A... d.o.o., in kot taka tudi upravičena zahtevati predložitev dokumentacije po 446. in 447. čl. ZGD. Upničin kasnejši izstop iz družbe ne vpliva na njeno pravico do informacij o poslovanju družbe v času, ko je bila družbenica te družbe.
Do zahtevka na prepoved kršenja ni upravičen le imetnik pravice, ampak tudi že zgolj prijavitelj. Ta je v principu upravičen tudi do sodnega varstva preko začasnih odredb po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Če predlaga izdajo začasne odredbe oseba, katere pravica je še v fazi prijave in torej preverjanja predpostavk zanjo, mora verjetnost pridobitve pravice izkazati.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika - prenehanje terjatve - plačilo
V ugovoru ostaja sporno, ali je dolžnik s plačilom prispevkov in dohodnine izpolnil celotno svojo obveznost do upnice, ki izhaja iz izvršilnega naslova in po katerem je dolžnik dolžan upnici izplačati odpravnino v znesku 2.749.700,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.1996 dalje do plačila. Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na izvršilni naslov vezano. Zato dolžnik s plačilom dohodnine in prispevkov v skupnem znesku 1.767.416,40 SIT svoje obveznosti do upnice ni izpolnil tako, kot to izhaja iz izvršilnega naslova.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi mora dolžnik v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložiti. Tako mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Vendar pa je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, pri navajanju dejstev omejen na tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v 1. odst. 55. člena ZIZ. Iz vsebine dolžnikovega ugovora izhaja, da z upnikom še nista sklenila izvensodne poravnave glede plačila obveznosti po pravnomočni sodni odločbi, saj sta šele v fazi dogovarjanja. Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je upnikova terjatev prenehala na podlagi (že) sklenjene izvensodne poravnave (8. točka 1. odst. 55. člena ZIZ).
ZOR člen 16, 154, 154/1, 158, 16, 154, 154/1, 158.
odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje
Pravno varovanemu interesu tožečih strank, da opravljata določeno dejavnost stoji nasproti javni interes, ki je v tem, da je javnost obveščena o vseh vidikih te dejavnosti, tudi njenih rizikih, kar je lahko vsebina kritike, ki je objavljena v častniku, zato takšna kritika ne predstavlja nedopustnega dejanja, če ima utemeljeno podlago.
ZLS je z določbami 51.b in 2. in 3. odst. 100. člena posebej predpisal način razdelitve premoženja med novo nastalimi občinami.
Najprej je predviden sporazum, če sporazum ni možen, o sporu odloča arbitraža in če tudi ta ni uspešna, o sporu meritorno odloči upravno sodišče. Ker je za sam spor o delitvi premoženja med novo nastalimi občinami predvidena pristojnost upravnega sodišča kot končnega razsodnika, je logično, da je to sodišče tudi pristojno odločati v postopku pred arbitražo po določbah 466. člen do 479. člen ZPP, kadar se nanaša na arbitražo, ki odloča o razdelitvi istega premoženja. Pri tem namreč gre le za eno od faz istega procesa delitve premoženja. V zvezi s tem tudi ni procesnih ovir, saj upravno sodišče primerno uporablja določbe ZPP za vprašanja, ki niso posebej urejena v ZUS (16. člen ZUS).
Ker za svoje trditve dolžnik ni predložil nobenega dokaza (npr. listine) niti ni navedel, zakaj jih ne more predložiti, je prvostopno sodišče ugovor dolžnika pravilno štelo za neutemljenega.