Po ZASP se za izdajo začasne odredbe zahteva le en pogoj: verjetnost kršitve izključne pravice, ki pa obsega štiri podpogoje: verjetnost obstoja avtorske pravice, verjetnost obstoja izključne pravice, verjetnost imetništva te pravice po predlagatelju (začasne odredbe) in verjetnost kršitve.
Individualnost se kaže in presoja glede na samo delo (vrsto, vsebino, izrazno moč fotografije oz. vsebino, sporočilo izražene misli), ne pa nujno (samo) glede na obliko dela (kombinacijo neke (vsakršne) fotografije in neke (vsakršne) s strani drugih že izražene misli).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik ne uveljavlja nobenega razloga, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ, temveč navaja ugovore, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi pravnomočne sodne odločbe, takih ugovorov ne more več uspešno uveljavljati.
Za soavtorstvo gre le tedaj, če je soavtorstvo obstajalo v trenutku mega nastajanja avtorskega dela (zaradi česar je stvaritev tako nedeljiva celota, da noben avtor ne more izstopati). Ne gre pa za soavtorstvo, če vsak avtor deluje zase ali če je stvaritev enega navdihnila drugega k stvaritvi (kot je to bilo tudi v konkretnem primeru, ko sta avtorja samostojno ustvarila berila, in to kot rokopise, še brez likovne opreme oz. ilustracij, in so likovniki oz. ilustratorji naknadno poskrbeli za likovno podobo oz. ilustracije beril.
ZIZ člen 34, 34/3, 140, 140/1, 145, 34, 34/3, 140, 140/1, 145. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
izvršba na denarna sredstva na računih dolžnika pri banki - podatki o računu - navedba računa - nepopolna vloga - sprememba sredstva izvršbe - objektivna kumulacija izvršilnih sredstev
Upnik kljub ponovnemu pozivu sodišču ni sporočil podatkov o dolžnikovem računu, ki bi omogočili opravljanje izvršbe s predlaganim izvršilnim sredstvom, zato je sodišče prve stopnje pravilno ustavilo izvršbo. Upnikov predlog za izvršbo z novim izvršilnim sredstvom - rubežem in prodajo premičnin - je prepozen, saj ga je upnik predlagal po koncu izvršilnega postopka (prim. 3. odst. 34. čl. ZIZ).
ZPP (1977) člen 282. ZZK člen 101, 102. ZDP člen 14.
izbrisna tožba - procesne predpostavke - predhodni postopek
Predhodni postopek po čl. 14 Zakona o državnem pravobranilstvu ni absolutna procesna predpostavka, določena v procesnem zakonu, ki bi bila ovira za vložitev izbrisne tožbe zoper stranko, ki jo po zakonu zastopa državno pravobranilstvo.
ZASP v 1. odst. 78. čl. postavlja pravilo, da pridobitelj, na katerega je bila prenesena materialna avtorska pravica, ne sme brez dovoljena avtorja prenesti te pravice naprej na tretje osebe. Če to stori, sta do avtorja oba v zavezi: sopogodbenik in tretji.
Sopogodbenik po načelih odškodninskega prava, pridobitelj pa po načelu "nemo plus iuris tansferre potest, quam ipse habet".
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ugovor po izteku roka
Dolžnik ima tekom izvršilnega postopka pravico do ugovora zoper novo izvršilno sredstvo, vendar lahko v tem ugovoru izpodbija le utemeljenost samega novodovoljenega sredstva ali predmeta izvršbe, ali pa postopek dovolitve novega sredstva ali predmeta izvršbe, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve, ker je za tovrstne ugovore predviden ugovor zoper sklep o izvršbi (prim. 53. čl. ZIZ).
Sodišče prve stopnje je štelo, da je dolžnica vložila obrazložen ugovor, zato je sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba razveljavilo in odločilo, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Na upnikovo pritožbo je pritožbeno sodišče štelo, da ugovor ni obrazložen, zato je ta sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in dolžničin ugovor zavrnilo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika - prenehanje terjatve - plačilo
V ugovoru ostaja sporno, ali je dolžnik s plačilom prispevkov in dohodnine izpolnil celotno svojo obveznost do upnice, ki izhaja iz izvršilnega naslova in po katerem je dolžnik dolžan upnici izplačati odpravnino v znesku 2.749.700,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.1996 dalje do plačila. Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na izvršilni naslov vezano. Zato dolžnik s plačilom dohodnine in prispevkov v skupnem znesku 1.767.416,40 SIT svoje obveznosti do upnice ni izpolnil tako, kot to izhaja iz izvršilnega naslova.
Če tožena stranka v času pravdnega postopka razveljavi svoj sklep o razporeditvi (kar je po analogiji mogoče šteti kot pripoznavo zahtevka), je tožnik upravičen do povračila stroškov postopka.
S to razveljavitvijo so naknadno odpadle tudi predpostavke za izpodbijanje sklepa o začasni razporeditvi, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo.
nenadomestno dejanje - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacij in vpogleda
Dolžnik sploh ne trdi, da bi upnici izročil zahtevano dokumentacijo (trdi le, da ji je bila dokumentacija poslana), poleg tega pa tudi ne prilaga nobenih dokazil o tem, da je dokumentacijo zares poslal. Ker omogočitev pregleda dokumentacije sploh ni dolžnikova obveznost po obravnavanem sklepu o izvršbi, s samim omogočenjem pregleda dolžnik ni prost obveznosti po tem izvršilnem naslovu.
Upnica zahteva izročitev dokumentacije za čas, ko je bila družbenica družbe A... d.o.o., in kot taka tudi upravičena zahtevati predložitev dokumentacije po 446. in 447. čl. ZGD. Upničin kasnejši izstop iz družbe ne vpliva na njeno pravico do informacij o poslovanju družbe v času, ko je bila družbenica te družbe.
Ker je tožeča stranka zavarovala blagovno znamko "Fishbone" v Sloveniji, ima pravico sama dati blago, ki je označeno s to blagovno znamko zakonito, (prvič) v promet na področju Slovenije, ali pa takšno uporabo svoje blagovne znamke dovoliti komu drugemu.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 110, 110/2, 137, 137/1, 110, 110/2, 137, 137/1.
prepozen ugovor - pooblaščenec
Pritožnik sam navaja, da je oseba, ki je sklep sprejela, bila od njega pooblaščena, torej je bila vročitev veljavno opravljena, ko je pisanje sprejel pooblaščenec. Okoliščina, kdaj je dolžnik dejansko prejel sklep od svojega pooblaščenca, je stvar notranjega razmerja med pooblastiteljem in pooblaščencem, ki ne vpliva na pravočasnost ugovora. Prav tako na odločitev v tej zadevi ne vpliva, ali je bil rok za ugovor prekoračen (samo) za en dan, saj gre za prekluziven rok, ki je določen z zakonom in ni podaljšljiv.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrglo odgovor na tožbo tožene stranke, ker ta v določenem roku ni vložila zadostnega števila izvodov vloge (5. odst. 108. čl. ZPP), nato pa izdalo zamudni sklep v pravdi zaradi motenja posesti.
Kadar sodno varstvo industrijske lastnine zahteva prijavitelj na podlagi začasne pravice po 2.odst. 36.čl. ZIL, sodišče presoja (tudi) izglede za pridobitev pravice tožeče stranke.
Pritožba navedeno dokazno oceno utemeljeno graja in pravilno opozarja na njene pomanjkljivosti. Tako kot prvo utemeljeno opozarja na skladnost izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke z izpovedbo oškodovanca o načinu povzročitve poškodb, ki jih je utrpel oškodovanec, kot drugo pa pravilno nakazuje na dokaj poenostavljeno oceno izpovedbe oškodovanca, ki zato utegne biti tudi zmotna.
Sodišče lahko pri odločitvi o stroških postopka upošteva izvensodno poravnavo, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, saj se stranke lahko v okviru dovoljene dispozicije sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa 1. odstavek 158. člena ZPP.
Niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe glede razveljavitve sklepov o prenehanju delovnega razemrja zaradi trajnega presežka, če iz dejstev navedenih v tožbi ni razvidno, da bi delavec zoper sklepe delodajalca ugovarjal.