sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika - prenehanje terjatve - plačilo
V ugovoru ostaja sporno, ali je dolžnik s plačilom prispevkov in dohodnine izpolnil celotno svojo obveznost do upnice, ki izhaja iz izvršilnega naslova in po katerem je dolžnik dolžan upnici izplačati odpravnino v znesku 2.749.700,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.1996 dalje do plačila. Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na izvršilni naslov vezano. Zato dolžnik s plačilom dohodnine in prispevkov v skupnem znesku 1.767.416,40 SIT svoje obveznosti do upnice ni izpolnil tako, kot to izhaja iz izvršilnega naslova.
Sodišče prve stopnje je štelo, da je dolžnica vložila obrazložen ugovor, zato je sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba razveljavilo in odločilo, da bo o upnikovem zahtevku odločeno v pravdnem postopku. Na upnikovo pritožbo je pritožbeno sodišče štelo, da ugovor ni obrazložen, zato je ta sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in dolžničin ugovor zavrnilo.
Upnik s predlagano začasno odredbo zahteva, da se dolžniku prepove vnovčitev denarnih sredstev z akceptnimi nalogi pri agenciji za plačilni promet (prim. 4. točka 1. odst. 271. člena ZIZ). Po analogiji (argumentum a simili ad simile) 1. odst. 266. člena ZIZ bi za izvršitev takšne začasne odredbe upnik lahko predlagal izvršbo za dosego dejanj - vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. člena ZIZ. Za odločanje o predlogu za izvršbo za dosego dejanj (obveznost opustiti vnovčitev akceptnih nalogov) je po 224. členu ZIZ krajevno pristojno sodišče, na katerega območju mora dolžnik obveznost izpolniti. Ker ima upnik denarna sredstva na žiro računu pri APP Ljubljana, bi se bil dolžnik dolžan vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v Ljubljani, torej bi bilo za izvršbo za dosego dejanj pristojno sodišče v Ljubljani.
ZGD člen 360, 360/2, 364, 364/1, 371, 371/1, 371/1-8, 373, 373/5, 455, 455/1, 455/1-7, 456, 360, 360/2, 364, 364/1, 371, 371/1, 371/1-8, 373, 373/5, 455, 455/1, 455/1-7, 456. ZPPSL člen 106, 182, 182/1, 106, 182, 182/1. ZSReg člen 10, 10/1, 18, 41, 1072, 10, 10/1, 18, 41, 1072. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 21, 38, 21, 38.
začetek likvidacijskega postopka po uradni dolžnosti - vpis - likvidacija po uradni dolžnosti - ničnost
Znižanje osnovnega kapitala pod zakonsko določen znesek je razlog, da sodišče po uradni dolžnosti izvede postopek likvidacije družbe z omejeno odgovornostjo, ne pa razlog za izvedbo postopka redne (prostovoljne) likvidacije s strani družbe z omejeno odgovornostjo.
Registrsko sodišče je dolžno oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji; ni pa dolžno po uradni dolžnosti preizkušati resničnosti podatkov, ki se vpisujejo v sodni register.
Napak do katerih je prišlo v postopku pripravljanja priglasitve za vpis v sodni register (v sferi predlagatelja), ni mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku vpisa, ampak z ničnostno tožbo (po postopku in pod pogoji iz 41. člena ZSR).
ZGD člen 580, 580/6, 580, 580/6. ZIZ člen 24, 25, 55, 55/1, 55/1-12, 24, 25, 55, 55/1, 55/1-12.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - utemeljen ugovor dolžnika - prehod obveznosti - izvršba proti družbeniku
Določba 6. odst. 580. člena ZGD ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato se dolžnik v tem izvršinem postopku utemeljeno sklicuje na to, da obveznost iz izvršilnega naslova ni prešla nanj. Upnik za izterjavo svoje terjatve zoper tega dolžnika svojemu predlogu za izvršbo ni predložil niti javne niti po zakonu overjene listine, ki bi dokazovala prehod obveznosti na novega dolžnika. Prav tako pa v konkretnem primeru tudi ni pogojev za uporabo določbe 25. člena ZIZ, saj izvršilni naslov za izterjavo v tem postopku uveljavljane terjave ni bil izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi.
Ker je tožeča stranka zavarovala blagovno znamko "Fishbone" v Sloveniji, ima pravico sama dati blago, ki je označeno s to blagovno znamko zakonito, (prvič) v promet na področju Slovenije, ali pa takšno uporabo svoje blagovne znamke dovoliti komu drugemu.
Po ZASP se za izdajo začasne odredbe zahteva le en pogoj: verjetnost kršitve izključne pravice, ki pa obsega štiri podpogoje: verjetnost obstoja avtorske pravice, verjetnost obstoja izključne pravice, verjetnost imetništva te pravice po predlagatelju (začasne odredbe) in verjetnost kršitve.
Individualnost se kaže in presoja glede na samo delo (vrsto, vsebino, izrazno moč fotografije oz. vsebino, sporočilo izražene misli), ne pa nujno (samo) glede na obliko dela (kombinacijo neke (vsakršne) fotografije in neke (vsakršne) s strani drugih že izražene misli).
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe
F.S. je v pritožbi navajal le dejstva, ki se tičejo dejanskega stanja in utemeljenosti njegovega ugotovitvenega zahtevka napram upniku, ne pa tudi razlogov iz katerih bi sklep sodišča prve stopnje lahko izpodbijal. Sodišče druge stopnje se v utemeljenost zahtevka tretjega - F.S. ne more spuščati, ker bo o tem odločalo pravdno sodišče. Zato izpodbijani sklep sodišče druge stopnje preizkusi le glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - nasilništvo - kršitev pravice do obrambe
O kršitvi pravice do obrambe v pritožbi nakazani smeri ne more biti govora. Sodišče prve stopnje je izpovedbe obdolženčevih mladoletnih otrok iz preiskave na glavni obravnavi prebralo v soglasju s strankama (l.štev.218), otrok pa ni neposredno zaslišalo, ker tako zaslišanje na glavni obravnavi glede na določbo petega odstavka 331.člena ZKP ni dopustno. Gre namreč za osebe, ki so takrat bile mlajše od 15 let in so bile žrtve enega od kaznivih dejanj iz tretjega odstavka 65.člena istega zakona, to je kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 201.člena KZ.
ZOR člen 16, 154, 154/1, 158, 16, 154, 154/1, 158.
odškodninska odgovornost - nedopustno ravnanje
Pravno varovanemu interesu tožečih strank, da opravljata določeno dejavnost stoji nasproti javni interes, ki je v tem, da je javnost obveščena o vseh vidikih te dejavnosti, tudi njenih rizikih, kar je lahko vsebina kritike, ki je objavljena v častniku, zato takšna kritika ne predstavlja nedopustnega dejanja, če ima utemeljeno podlago.
Če je postopek med strankama tekel po določilih upravnega postopka, je za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve pristojno tisto sodišče, ki bi bilo v sledečem sodnem postopku pristojno za odločanje o zahtevku ene od strank - pravne osebe do druge stranke - državnega organa, v skladu z Zakonom o upravnem sporu.
ZLS je z določbami 51.b in 2. in 3. odst. 100. člena posebej predpisal način razdelitve premoženja med novo nastalimi občinami.
Najprej je predviden sporazum, če sporazum ni možen, o sporu odloča arbitraža in če tudi ta ni uspešna, o sporu meritorno odloči upravno sodišče. Ker je za sam spor o delitvi premoženja med novo nastalimi občinami predvidena pristojnost upravnega sodišča kot končnega razsodnika, je logično, da je to sodišče tudi pristojno odločati v postopku pred arbitražo po določbah 466. člen do 479. člen ZPP, kadar se nanaša na arbitražo, ki odloča o razdelitvi istega premoženja. Pri tem namreč gre le za eno od faz istega procesa delitve premoženja. V zvezi s tem tudi ni procesnih ovir, saj upravno sodišče primerno uporablja določbe ZPP za vprašanja, ki niso posebej urejena v ZUS (16. člen ZUS).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik ne uveljavlja nobenega razloga, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ, temveč navaja ugovore, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi pravnomočne sodne odločbe, takih ugovorov ne more več uspešno uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - USTAVNO PRAVO
VSL01943
ZSL člen 100. ZPP člen 466, 466/1. URS člen 23, 23/2.
lokalna samouprava - delitev premoženja med novonastalimi občinami - stvarna pristojnost - ex lege arbitraža - oblikovanje arbitraže - imenovanje arbitra po sodišču - tožba na prenehanje veljavnosti pogodbe o arbitraži - aktivna legitimacija
Napačno je pritožbeno stališče, da ZLS v primeru spora pri delitvi premoženja bivših občin predvideva ex lege arbitražo, v katero je redno sodišče v okviru pravne pomoči sodiščem dolžno imenovati arbitra. Ustava RS v 2. odst. 23. čl. določa, da lahko o sporih iz 1. odst. istega člena sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom ali sodnim redom.
ZPP (1977) člen 282. ZZK člen 101, 102. ZDP člen 14.
izbrisna tožba - procesne predpostavke - predhodni postopek
Predhodni postopek po čl. 14 Zakona o državnem pravobranilstvu ni absolutna procesna predpostavka, določena v procesnem zakonu, ki bi bila ovira za vložitev izbrisne tožbe zoper stranko, ki jo po zakonu zastopa državno pravobranilstvo.
Izvedenec da svoj izvid in mnenje praviloma ustno na glavni obravnavi, sodišče pa lahko odloči, naj da tudi pisni izvid in mnenje. Če stranka v postopku na prvi stopnji ni predložila drugačnega izvedenskega mnenja in (ali) predlagala drugega izvedenca, ampak je to storila šele v pritožbi, ne da bi izkazala, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti že do konca glavne obravnave, pritožbeno sodišče takih novih dokazov ne more obravnavati.
Do zahtevka na prepoved kršenja ni upravičen le imetnik pravice, ampak tudi že zgolj prijavitelj. Ta je v principu upravičen tudi do sodnega varstva preko začasnih odredb po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Če predlaga izdajo začasne odredbe oseba, katere pravica je še v fazi prijave in torej preverjanja predpostavk zanjo, mora verjetnost pridobitve pravice izkazati.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ugovor po izteku roka
Dolžnik ima tekom izvršilnega postopka pravico do ugovora zoper novo izvršilno sredstvo, vendar lahko v tem ugovoru izpodbija le utemeljenost samega novodovoljenega sredstva ali predmeta izvršbe, ali pa postopek dovolitve novega sredstva ali predmeta izvršbe, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve, ker je za tovrstne ugovore predviden ugovor zoper sklep o izvršbi (prim. 53. čl. ZIZ).
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi mora dolžnik v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložiti. Tako mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Vendar pa je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, pri navajanju dejstev omejen na tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v 1. odst. 55. člena ZIZ. Iz vsebine dolžnikovega ugovora izhaja, da z upnikom še nista sklenila izvensodne poravnave glede plačila obveznosti po pravnomočni sodni odločbi, saj sta šele v fazi dogovarjanja. Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je upnikova terjatev prenehala na podlagi (že) sklenjene izvensodne poravnave (8. točka 1. odst. 55. člena ZIZ).