Kadar sodno varstvo industrijske lastnine zahteva prijavitelj na podlagi začasne pravice po 2.odst. 36.čl. ZIL, sodišče presoja (tudi) izglede za pridobitev pravice tožeče stranke.
ZPP (1977) člen 282. ZZK člen 101, 102. ZDP člen 14.
izbrisna tožba - procesne predpostavke - predhodni postopek
Predhodni postopek po čl. 14 Zakona o državnem pravobranilstvu ni absolutna procesna predpostavka, določena v procesnem zakonu, ki bi bila ovira za vložitev izbrisne tožbe zoper stranko, ki jo po zakonu zastopa državno pravobranilstvo.
Če je delavec zaradi izjave direktorja v dobri veri, da lahko koristi letni dopust, je taka odsotnost upravičena, čeprav delavec ne zaprosi za dopust po pravilih delodajalca za odobravanje dopusta.
Upnik s predlagano začasno odredbo zahteva, da se dolžniku prepove vnovčitev denarnih sredstev z akceptnimi nalogi pri agenciji za plačilni promet (prim. 4. točka 1. odst. 271. člena ZIZ). Po analogiji (argumentum a simili ad simile) 1. odst. 266. člena ZIZ bi za izvršitev takšne začasne odredbe upnik lahko predlagal izvršbo za dosego dejanj - vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. člena ZIZ. Za odločanje o predlogu za izvršbo za dosego dejanj (obveznost opustiti vnovčitev akceptnih nalogov) je po 224. členu ZIZ krajevno pristojno sodišče, na katerega območju mora dolžnik obveznost izpolniti. Ker ima upnik denarna sredstva na žiro računu pri APP Ljubljana, bi se bil dolžnik dolžan vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v Ljubljani, torej bi bilo za izvršbo za dosego dejanj pristojno sodišče v Ljubljani.
ZGD člen 360, 360/2, 364, 364/1, 371, 371/1, 371/1-8, 373, 373/5, 455, 455/1, 455/1-7, 456, 360, 360/2, 364, 364/1, 371, 371/1, 371/1-8, 373, 373/5, 455, 455/1, 455/1-7, 456. ZPPSL člen 106, 182, 182/1, 106, 182, 182/1. ZSReg člen 10, 10/1, 18, 41, 1072, 10, 10/1, 18, 41, 1072. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 21, 38, 21, 38.
začetek likvidacijskega postopka po uradni dolžnosti - vpis - likvidacija po uradni dolžnosti - ničnost
Znižanje osnovnega kapitala pod zakonsko določen znesek je razlog, da sodišče po uradni dolžnosti izvede postopek likvidacije družbe z omejeno odgovornostjo, ne pa razlog za izvedbo postopka redne (prostovoljne) likvidacije s strani družbe z omejeno odgovornostjo.
Registrsko sodišče je dolžno oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji; ni pa dolžno po uradni dolžnosti preizkušati resničnosti podatkov, ki se vpisujejo v sodni register.
Napak do katerih je prišlo v postopku pripravljanja priglasitve za vpis v sodni register (v sferi predlagatelja), ni mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku vpisa, ampak z ničnostno tožbo (po postopku in pod pogoji iz 41. člena ZSR).
ZLS je z določbami 51.b in 2. in 3. odst. 100. člena posebej predpisal način razdelitve premoženja med novo nastalimi občinami.
Najprej je predviden sporazum, če sporazum ni možen, o sporu odloča arbitraža in če tudi ta ni uspešna, o sporu meritorno odloči upravno sodišče. Ker je za sam spor o delitvi premoženja med novo nastalimi občinami predvidena pristojnost upravnega sodišča kot končnega razsodnika, je logično, da je to sodišče tudi pristojno odločati v postopku pred arbitražo po določbah 466. člen do 479. člen ZPP, kadar se nanaša na arbitražo, ki odloča o razdelitvi istega premoženja. Pri tem namreč gre le za eno od faz istega procesa delitve premoženja. V zvezi s tem tudi ni procesnih ovir, saj upravno sodišče primerno uporablja določbe ZPP za vprašanja, ki niso posebej urejena v ZUS (16. člen ZUS).
ZST člen 13, 13/1, 13/2, 13/3, 13, 13/1, 13/2, 13/3. ZPP člen 168, 168/4, 168/6, 168, 168/4, 168/6.
taksna oprostitev - sodna taksa - pravna oseba
Sodišče res lahko dovoli stranki obročno plačilo sodnih taks, vendar pa takšen način plačila sodne takse tudi po določilih ZST lahko doseže le fizična oseba, ne pa tudi pravna oseba.
Stranke zavezuje samo pravnomočni del sodbe, to je izrek, zato imajo pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva samo zoper izrek, ne pa tudi zoper obrazložitev, ki ni in ne more postati pravnomočna in kot taka tudi ni zavezujoča za stranke, temveč zgolj pojasnjuje in utemeljuje v izreku obseženo odločitev sodišča ter omogoča preizkus pravilnosti le-te. Zato upnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper obrazložitev sklepa, saj ga slednja ne zavezuje.
Sodišče lahko pri odločitvi o stroških postopka upošteva izvensodno poravnavo, po kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, saj se stranke lahko v okviru dovoljene dispozicije sporazumno dogovorijo o stroških postopka drugače, kot to določa 1. odstavek 158. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zavrglo odgovor na tožbo tožene stranke, ker ta v določenem roku ni vložila zadostnega števila izvodov vloge (5. odst. 108. čl. ZPP), nato pa izdalo zamudni sklep v pravdi zaradi motenja posesti.
ZGD člen 362, 362/1, 364, 364/1, 362, 362/1, 364, 364/1. ZPP člen 181, 182/2, 274, 274/1, 181, 182/2, 274, 274/1.
ničnost sklepov skupščine - pravni interes
Ker je tožena stranka pred zaključkom glavne obravnave razveljavila vse sklepe skupščine, glede katerih tožeča stranka zahteva, naj se ugotovi njihova ničnost, je s tem vzpostavila pravno pravilno stanje.
Z razveljavitvijo skupčinskih sklepov je pravni interes tožeče stranke za ugotovitev njihove ničnosti odpadel.
Ker za svoje trditve dolžnik ni predložil nobenega dokaza (npr. listine) niti ni navedel, zakaj jih ne more predložiti, je prvostopno sodišče ugovor dolžnika pravilno štelo za neutemljenega.
Niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe glede razveljavitve sklepov o prenehanju delovnega razemrja zaradi trajnega presežka, če iz dejstev navedenih v tožbi ni razvidno, da bi delavec zoper sklepe delodajalca ugovarjal.
Pritožba navedeno dokazno oceno utemeljeno graja in pravilno opozarja na njene pomanjkljivosti. Tako kot prvo utemeljeno opozarja na skladnost izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke z izpovedbo oškodovanca o načinu povzročitve poškodb, ki jih je utrpel oškodovanec, kot drugo pa pravilno nakazuje na dokaj poenostavljeno oceno izpovedbe oškodovanca, ki zato utegne biti tudi zmotna.
Za soavtorstvo gre le tedaj, če je soavtorstvo obstajalo v trenutku mega nastajanja avtorskega dela (zaradi česar je stvaritev tako nedeljiva celota, da noben avtor ne more izstopati). Ne gre pa za soavtorstvo, če vsak avtor deluje zase ali če je stvaritev enega navdihnila drugega k stvaritvi (kot je to bilo tudi v konkretnem primeru, ko sta avtorja samostojno ustvarila berila, in to kot rokopise, še brez likovne opreme oz. ilustracij, in so likovniki oz. ilustratorji naknadno poskrbeli za likovno podobo oz. ilustracije beril.
S plačilom zneska dogovorjenega v poravnavi, glede bodoče materialne škode, je zavezanec izpolnil svojo odškodninsko obveznost za vso bodočo materialno škodo, ki sta jo stranki lahko predvideli ob sklenitvi poravnave.