S postavitvijo izvedenca med državo (sodiščem) in izvedencem ni sklenjena pogodba o delu. Gre za posebno razmerje, ki nastane v pravdnem postopku in se o njem tudi odloča v tem postopku. Zato tožbeni zahtevek na plačilo izvedenine ne more biti utemeljen. Če sodišče pri odločanju o nagradi in stroških za izvedensko delo ne postopa po določbah ZPP, pa lahko nastane odškodninska odgovornost države.
Če je delavec zaradi izjave direktorja v dobri veri, da lahko koristi letni dopust, je taka odsotnost upravičena, čeprav delavec ne zaprosi za dopust po pravilih delodajalca za odobravanje dopusta.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20962
KZ člen 55, 55/1, 55, 55/1. ZKP člen 390, 390.
preklic pogojne obsodbe - rok - umik pritožbe
Pritožbo okrožnega državnega tožilca je pritožbeno sodišče zavrglo kot nedovoljeno, ker jo je višji državni tožilec umaknil.
Izpodbijano sodbo pa je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti spremenilo v zvezi s preklicom prej izrečene pogojne obsodbe zato, ker je bilo kaznivo dejanje, za katerega je obtoženec obravnavan v izpodbijani sodbi, storjeno pred izrekom preizkusne dobe, pogojna obsodba pa je bila preklicana po poteku preizkusne dobe, čeprav dopolnilni rok enega leta iz 1. odst. 55. čl. KZ ne pride v poštev, saj bi bila pogojna obsodba lahko preklicana le v preizkusni dobi.
nenadomestno dejanje - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacij in vpogleda
Dolžnik sploh ne trdi, da bi upnici izročil zahtevano dokumentacijo (trdi le, da ji je bila dokumentacija poslana), poleg tega pa tudi ne prilaga nobenih dokazil o tem, da je dokumentacijo zares poslal. Ker omogočitev pregleda dokumentacije sploh ni dolžnikova obveznost po obravnavanem sklepu o izvršbi, s samim omogočenjem pregleda dolžnik ni prost obveznosti po tem izvršilnem naslovu.
Upnica zahteva izročitev dokumentacije za čas, ko je bila družbenica družbe A... d.o.o., in kot taka tudi upravičena zahtevati predložitev dokumentacije po 446. in 447. čl. ZGD. Upničin kasnejši izstop iz družbe ne vpliva na njeno pravico do informacij o poslovanju družbe v času, ko je bila družbenica te družbe.
V primeru, če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, mora naročnik dovoliti prevzemniku, da napako odpravi. Ker tega tožena stranka kot naročnik spota ni storila, se z njenimi obširnimi pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ustreznost oziroma neustreznost kvalitete izdelka, sodišče ni ukvarjalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - USTAVNO PRAVO
VSL01943
ZSL člen 100. ZPP člen 466, 466/1. URS člen 23, 23/2.
lokalna samouprava - delitev premoženja med novonastalimi občinami - stvarna pristojnost - ex lege arbitraža - oblikovanje arbitraže - imenovanje arbitra po sodišču - tožba na prenehanje veljavnosti pogodbe o arbitraži - aktivna legitimacija
Napačno je pritožbeno stališče, da ZLS v primeru spora pri delitvi premoženja bivših občin predvideva ex lege arbitražo, v katero je redno sodišče v okviru pravne pomoči sodiščem dolžno imenovati arbitra. Ustava RS v 2. odst. 23. čl. določa, da lahko o sporih iz 1. odst. istega člena sodi samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom ali sodnim redom.
ZPP (1977) člen 489a, 489a. ZS člen 99, 99/2, 99/2-2, 99, 99/2, 99/2-2. ZPP člen 30, 30/2, 30/2-2, 481, 481/1, 481/1-2, 30, 30/2, 30/2-2, 481, 481/1, 481/1-2.
pristojnost - spor o pristojnosti - okrajno sodišče - motenje posesti - gospodarski spor
Za spore zaradi motenja posesti je ne glede na status strank in vrednost spora izključno pristojno okrajno sodišče. Spor zaradi motenja posesti ni spor iz pravnega razmerja v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti v smislu 2. točke 1. odst. 481. čl. ZPP-1999, četudi je morda do motenja posesti prišlo pri opravljanju pridobitne dejavnosti, temveč spor izvira iz deliktne odgovornosti zaradi protipravnega motenja.
Če delodajalec - samostojni podjetnik delavcu nezakonito odpove delovno razmerje zaradi disciplinskih kršitev in ne odloči o ugovoru delavca, lahko traja delovno razmerje delavki največ do dne, ko je delodajalec izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov posameznikov, ker 1. odst. 125. člena ZDR določa, da lahko delodajalec pisno odpove delovno razmerje delavcu zaradi prenehanja obratovalnice.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor
Ugovor zoper sklep o izvršbi mora dolžnik v skladu z 2. odst. 53. člena ZIZ obrazložiti. Tako mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Vendar pa je dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, pri navajanju dejstev omejen na tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v 1. odst. 55. člena ZIZ. Iz vsebine dolžnikovega ugovora izhaja, da z upnikom še nista sklenila izvensodne poravnave glede plačila obveznosti po pravnomočni sodni odločbi, saj sta šele v fazi dogovarjanja. Sodišče druge stopnje zato zaključuje, da dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, iz katerih bi izhajalo, da je upnikova terjatev prenehala na podlagi (že) sklenjene izvensodne poravnave (8. točka 1. odst. 55. člena ZIZ).
Upnik s predlagano začasno odredbo zahteva, da se dolžniku prepove vnovčitev denarnih sredstev z akceptnimi nalogi pri agenciji za plačilni promet (prim. 4. točka 1. odst. 271. člena ZIZ). Po analogiji (argumentum a simili ad simile) 1. odst. 266. člena ZIZ bi za izvršitev takšne začasne odredbe upnik lahko predlagal izvršbo za dosego dejanj - vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. člena ZIZ. Za odločanje o predlogu za izvršbo za dosego dejanj (obveznost opustiti vnovčitev akceptnih nalogov) je po 224. členu ZIZ krajevno pristojno sodišče, na katerega območju mora dolžnik obveznost izpolniti. Ker ima upnik denarna sredstva na žiro računu pri APP Ljubljana, bi se bil dolžnik dolžan vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v Ljubljani, torej bi bilo za izvršbo za dosego dejanj pristojno sodišče v Ljubljani.
Do zahtevka na prepoved kršenja ni upravičen le imetnik pravice, ampak tudi že zgolj prijavitelj. Ta je v principu upravičen tudi do sodnega varstva preko začasnih odredb po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Če predlaga izdajo začasne odredbe oseba, katere pravica je še v fazi prijave in torej preverjanja predpostavk zanjo, mora verjetnost pridobitve pravice izkazati.
sprememba sredstev in predmetov izvršbe - ugovor po izteku roka
Dolžnik ima tekom izvršilnega postopka pravico do ugovora zoper novo izvršilno sredstvo, vendar lahko v tem ugovoru izpodbija le utemeljenost samega novodovoljenega sredstva ali predmeta izvršbe, ali pa postopek dovolitve novega sredstva ali predmeta izvršbe, ne pa tudi samega obstoja ali višine terjatve, ker je za tovrstne ugovore predviden ugovor zoper sklep o izvršbi (prim. 53. čl. ZIZ).
ZASP v 1. odst. 78. čl. postavlja pravilo, da pridobitelj, na katerega je bila prenesena materialna avtorska pravica, ne sme brez dovoljena avtorja prenesti te pravice naprej na tretje osebe. Če to stori, sta do avtorja oba v zavezi: sopogodbenik in tretji.
Sopogodbenik po načelih odškodninskega prava, pridobitelj pa po načelu "nemo plus iuris tansferre potest, quam ipse habet".
ugovor tretjega - napotitev na pravdo - nedopustnost izvršbe
F.S. je v pritožbi navajal le dejstva, ki se tičejo dejanskega stanja in utemeljenosti njegovega ugotovitvenega zahtevka napram upniku, ne pa tudi razlogov iz katerih bi sklep sodišča prve stopnje lahko izpodbijal. Sodišče druge stopnje se v utemeljenost zahtevka tretjega - F.S. ne more spuščati, ker bo o tem odločalo pravdno sodišče. Zato izpodbijani sklep sodišče druge stopnje preizkusi le glede kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.
Za soavtorstvo gre le tedaj, če je soavtorstvo obstajalo v trenutku mega nastajanja avtorskega dela (zaradi česar je stvaritev tako nedeljiva celota, da noben avtor ne more izstopati). Ne gre pa za soavtorstvo, če vsak avtor deluje zase ali če je stvaritev enega navdihnila drugega k stvaritvi (kot je to bilo tudi v konkretnem primeru, ko sta avtorja samostojno ustvarila berila, in to kot rokopise, še brez likovne opreme oz. ilustracij, in so likovniki oz. ilustratorji naknadno poskrbeli za likovno podobo oz. ilustracije beril.
Procesna predpostavka za dopustnost izvršbe je tudi formalna pravilnost in vsebina predloga za izvršbo. Po 1. odst. 40. člena ZIZ mora tako predlog za izvršbo med drugim vsebovati tudi podatke o predmetu izvršbe, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Iz žiga na predlogu za izvršbo (l. št. 1) sicer res izhaja, da se predlog za izvršbo z dne 11.11.1997 glede podatkov o nepremičnini, katere prodajo je upnik predlagal, ujema z zemljiškoknjižnim stanjem, vendar je zraven uradni zaznamek, "Glej C list ZK izpiska". Če bi sodišče prve stopnje v izpisek vpogledalo, bi videlo, da zemljiško knjižno telo (z.k.) ni razdeljeno na z.k. telo I in z.k. telo II in da zato upnik ne more predlagati rubeža le na z.k. telesu II, ampak le na celotnem vložku 1254, k.o. M... Ob smiselni uporabi 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom je bil torej predlog za izvršbo ob vložitvi formalno nepopoln, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje upnici vrniti v popravo (108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 1. odst. 40. člena ZIZ). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje preuranjeno dovolilo izvršbo, zato v posledici tudi ni bilo pogojev za njeno ustavitev.
ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3. ZPP člen 110, 110/2, 137, 137/1, 110, 110/2, 137, 137/1.
prepozen ugovor - pooblaščenec
Pritožnik sam navaja, da je oseba, ki je sklep sprejela, bila od njega pooblaščena, torej je bila vročitev veljavno opravljena, ko je pisanje sprejel pooblaščenec. Okoliščina, kdaj je dolžnik dejansko prejel sklep od svojega pooblaščenca, je stvar notranjega razmerja med pooblastiteljem in pooblaščencem, ki ne vpliva na pravočasnost ugovora. Prav tako na odločitev v tej zadevi ne vpliva, ali je bil rok za ugovor prekoračen (samo) za en dan, saj gre za prekluziven rok, ki je določen z zakonom in ni podaljšljiv.
ZPP (1977) člen 223, 354, 354/2, 365, 365/2, 367, 374, 380, 380/1. SKPG-93 člen 44, 44/1, 44/1-1, 44/2, 44/2-1- ZST člen 27, 29, 30.
regres za letni dopust
Ker je bil tožnik upravičen v letu 1995 do tretjine celotnega dopusta zaradi upokojitve v istem letu, je po 2. odst. 1. točke 44. člena SKPG (Ur.l. RS št. 39/93, 23/94) pridobil tudi pravico do ene tretjine regresa za letni dopust.
Po 1. odst. 1. točke 44. člena SKPG-93 regres zapade v plačilo do konca meseca julija tekočega leta, zato se pri odmeri regresa upošteva podatek o takrat znani povprečni plači v gospodarstvu (julij 1995), ne pa podatek o plači za december 1994 (delavec se je upokojil v januarju 1995). Zamudne obresti pričnejo teči šele s 1.8.1995, ne pa 12.1.1995, ko je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve.