nenadomestno dejanje - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacij in vpogleda
Dolžnik sploh ne trdi, da bi upnici izročil zahtevano dokumentacijo (trdi le, da ji je bila dokumentacija poslana), poleg tega pa tudi ne prilaga nobenih dokazil o tem, da je dokumentacijo zares poslal. Ker omogočitev pregleda dokumentacije sploh ni dolžnikova obveznost po obravnavanem sklepu o izvršbi, s samim omogočenjem pregleda dolžnik ni prost obveznosti po tem izvršilnem naslovu.
Upnica zahteva izročitev dokumentacije za čas, ko je bila družbenica družbe A... d.o.o., in kot taka tudi upravičena zahtevati predložitev dokumentacije po 446. in 447. čl. ZGD. Upničin kasnejši izstop iz družbe ne vpliva na njeno pravico do informacij o poslovanju družbe v času, ko je bila družbenica te družbe.
ZLS je z določbami 51.b in 2. in 3. odst. 100. člena posebej predpisal način razdelitve premoženja med novo nastalimi občinami.
Najprej je predviden sporazum, če sporazum ni možen, o sporu odloča arbitraža in če tudi ta ni uspešna, o sporu meritorno odloči upravno sodišče. Ker je za sam spor o delitvi premoženja med novo nastalimi občinami predvidena pristojnost upravnega sodišča kot končnega razsodnika, je logično, da je to sodišče tudi pristojno odločati v postopku pred arbitražo po določbah 466. člen do 479. člen ZPP, kadar se nanaša na arbitražo, ki odloča o razdelitvi istega premoženja. Pri tem namreč gre le za eno od faz istega procesa delitve premoženja. V zvezi s tem tudi ni procesnih ovir, saj upravno sodišče primerno uporablja določbe ZPP za vprašanja, ki niso posebej urejena v ZUS (16. člen ZUS).
ZPP (1977) člen 489a, 489a. ZS člen 99, 99/2, 99/2-2, 99, 99/2, 99/2-2. ZPP člen 30, 30/2, 30/2-2, 481, 481/1, 481/1-2, 30, 30/2, 30/2-2, 481, 481/1, 481/1-2.
pristojnost - spor o pristojnosti - okrajno sodišče - motenje posesti - gospodarski spor
Za spore zaradi motenja posesti je ne glede na status strank in vrednost spora izključno pristojno okrajno sodišče. Spor zaradi motenja posesti ni spor iz pravnega razmerja v zvezi z opravljanjem pridobitne dejavnosti v smislu 2. točke 1. odst. 481. čl. ZPP-1999, četudi je morda do motenja posesti prišlo pri opravljanju pridobitne dejavnosti, temveč spor izvira iz deliktne odgovornosti zaradi protipravnega motenja.
Če delodajalec - samostojni podjetnik delavcu nezakonito odpove delovno razmerje zaradi disciplinskih kršitev in ne odloči o ugovoru delavca, lahko traja delovno razmerje delavki največ do dne, ko je delodajalec izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov posameznikov, ker 1. odst. 125. člena ZDR določa, da lahko delodajalec pisno odpove delovno razmerje delavcu zaradi prenehanja obratovalnice.
Kadar sodno varstvo industrijske lastnine zahteva prijavitelj na podlagi začasne pravice po 2.odst. 36.čl. ZIL, sodišče presoja (tudi) izglede za pridobitev pravice tožeče stranke.
Ker za svoje trditve dolžnik ni predložil nobenega dokaza (npr. listine) niti ni navedel, zakaj jih ne more predložiti, je prvostopno sodišče ugovor dolžnika pravilno štelo za neutemljenega.
Dolžnik v predlogu za nasprotno izvršbo ni uveljavljal nobenega od taksativno naštetih razlogov iz 1. odst. 67. čl. ZIZ. Glede na takšno stanje stvari bi moralo sodišče prve stopnje predlog za nasprotno izvršbo zavrniti, ne da bi ga sploh vročalo upniku, zato tudi opustitev oprave naroka in ostale kršitve postopka niso mogle vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve.
oprostitev plačila stroškov postopka - pravna oseba
Namen procesne ustanove oprostitve plačila stroškov postopka (to je sodnih taks in predujmov za stroške prič, izvedencev, ogledov in sodnih oglasov) je v tem, da se omogoči pravdno varstvo tudi takšnim osebam, ki zaradi svojega socialnega položaja ne zmorejo plačila svojih in sodnih stroškov. Takšno pravico pa imajo le fizične osebe, kar izhaja iz pogojev za dosego te pravice, določenih v 1. odst. 168. člena ZPP (...nujno za preživljanje...), ne pa tudi pravne osebe. V 6. odst. 168. člena ZPP je namreč izrecno določeno, da določbe o oprostiti plačila sodnih stroškov ter določbe o možnosti odložitve plačila oziroma obročnega plačila taks ne veljajo za pravne osebe.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel nobenega dejstva, s katerim bi utemeljeno oporekal obstoju in višini upnikove terjatve; v tej smeri pa tudi ni predložil nobenega dokaza. Glede na to je bil nadaljnji postopek sodišča prve stopnje, ki je zadevo poslalo višjemu sodišču, da o ugovoru odloči kot o pritožbi, povsem v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ.
Ker je tožeča stranka zavarovala blagovno znamko "Fishbone" v Sloveniji, ima pravico sama dati blago, ki je označeno s to blagovno znamko zakonito, (prvič) v promet na področju Slovenije, ali pa takšno uporabo svoje blagovne znamke dovoliti komu drugemu.
Če tožena stranka v času pravdnega postopka razveljavi svoj sklep o razporeditvi (kar je po analogiji mogoče šteti kot pripoznavo zahtevka), je tožnik upravičen do povračila stroškov postopka.
S to razveljavitvijo so naknadno odpadle tudi predpostavke za izpodbijanje sklepa o začasni razporeditvi, zaradi česar je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožbo zavrglo.
ZPP (1977) člen 223, 354, 354/2, 365, 365/2, 367, 374, 380, 380/1. SKPG-93 člen 44, 44/1, 44/1-1, 44/2, 44/2-1- ZST člen 27, 29, 30.
regres za letni dopust
Ker je bil tožnik upravičen v letu 1995 do tretjine celotnega dopusta zaradi upokojitve v istem letu, je po 2. odst. 1. točke 44. člena SKPG (Ur.l. RS št. 39/93, 23/94) pridobil tudi pravico do ene tretjine regresa za letni dopust.
Po 1. odst. 1. točke 44. člena SKPG-93 regres zapade v plačilo do konca meseca julija tekočega leta, zato se pri odmeri regresa upošteva podatek o takrat znani povprečni plači v gospodarstvu (julij 1995), ne pa podatek o plači za december 1994 (delavec se je upokojil v januarju 1995). Zamudne obresti pričnejo teči šele s 1.8.1995, ne pa 12.1.1995, ko je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnik ne uveljavlja nobenega razloga, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ, temveč navaja ugovore, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku, ki je pripeljal do izdaje izvršilnega naslova. V izvršilnem postopku, ki se vodi na podlagi pravnomočne sodne odločbe, takih ugovorov ne more več uspešno uveljavljati.
Prvostopenjsko sodišče je navedlo številne indice, ki tvorijo zaključen krog, da je eden od obdolžencev bil utemeljeno spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja pomoči k nadaljevanemu kaznivemu dejanju goljufije po določilu čl. 217/I KZ v zvezi s čl. 27 KZ. Kot nesorazmeren varnostni ukrep pa je pritožbeno sodišče ocenilo izrek odvzema osebnega vozila znamke Audi, s katerim je obdlženec, ki je bil pomočnik, prevažal predmete, pridobljene s kaznivim dejanjem goljufije, kjer je storil prvi obdolženec.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zavestna malomarnost
Obtoženec je ravnal z zavestno malomarnostjo kajti med vožnjo na delo se je ustavil v gostilni in popival ter se zavedal, da zaradi vinjenosti lahko povzroči prometno nesrečo, pa je lahkomiselno mislil, da do tega ne bo prišlo.
ZGD člen 362, 362/1, 364, 364/1, 362, 362/1, 364, 364/1. ZPP člen 181, 182/2, 274, 274/1, 181, 182/2, 274, 274/1.
ničnost sklepov skupščine - pravni interes
Ker je tožena stranka pred zaključkom glavne obravnave razveljavila vse sklepe skupščine, glede katerih tožeča stranka zahteva, naj se ugotovi njihova ničnost, je s tem vzpostavila pravno pravilno stanje.
Z razveljavitvijo skupčinskih sklepov je pravni interes tožeče stranke za ugotovitev njihove ničnosti odpadel.
Procesna predpostavka za dopustnost izvršbe je tudi formalna pravilnost in vsebina predloga za izvršbo. Po 1. odst. 40. člena ZIZ mora tako predlog za izvršbo med drugim vsebovati tudi podatke o predmetu izvršbe, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Iz žiga na predlogu za izvršbo (l. št. 1) sicer res izhaja, da se predlog za izvršbo z dne 11.11.1997 glede podatkov o nepremičnini, katere prodajo je upnik predlagal, ujema z zemljiškoknjižnim stanjem, vendar je zraven uradni zaznamek, "Glej C list ZK izpiska". Če bi sodišče prve stopnje v izpisek vpogledalo, bi videlo, da zemljiško knjižno telo (z.k.) ni razdeljeno na z.k. telo I in z.k. telo II in da zato upnik ne more predlagati rubeža le na z.k. telesu II, ampak le na celotnem vložku 1254, k.o. M... Ob smiselni uporabi 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom je bil torej predlog za izvršbo ob vložitvi formalno nepopoln, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje upnici vrniti v popravo (108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 1. odst. 40. člena ZIZ). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje preuranjeno dovolilo izvršbo, zato v posledici tudi ni bilo pogojev za njeno ustavitev.