Dolžnik v predlogu za nasprotno izvršbo ni uveljavljal nobenega od taksativno naštetih razlogov iz 1. odst. 67. čl. ZIZ. Glede na takšno stanje stvari bi moralo sodišče prve stopnje predlog za nasprotno izvršbo zavrniti, ne da bi ga sploh vročalo upniku, zato tudi opustitev oprave naroka in ostale kršitve postopka niso mogle vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve.
Če je postopek med strankama tekel po določilih upravnega postopka, je za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve pristojno tisto sodišče, ki bi bilo v sledečem sodnem postopku pristojno za odločanje o zahtevku ene od strank - pravne osebe do druge stranke - državnega organa, v skladu z Zakonom o upravnem sporu.
Preden se voznik loti vzvratne vožnje, se mora prepričati, ali to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu, posebej še, če gre za manever na odprti cesti, kjer je takorekoč vsakdanji pojav, da se za ustavljenim avtobusom (ki ga je zaradi slabše preglednosti težje prehiteti), če že ne nabere kolona vozil, vsaj ustavi kak avto.
ZGD člen 360, 360/2, 364, 364/1, 371, 371/1, 371/1-8, 373, 373/5, 455, 455/1, 455/1-7, 456, 360, 360/2, 364, 364/1, 371, 371/1, 371/1-8, 373, 373/5, 455, 455/1, 455/1-7, 456. ZPPSL člen 106, 182, 182/1, 106, 182, 182/1. ZSReg člen 10, 10/1, 18, 41, 1072, 10, 10/1, 18, 41, 1072. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 21, 38, 21, 38.
začetek likvidacijskega postopka po uradni dolžnosti - vpis - likvidacija po uradni dolžnosti - ničnost
Znižanje osnovnega kapitala pod zakonsko določen znesek je razlog, da sodišče po uradni dolžnosti izvede postopek likvidacije družbe z omejeno odgovornostjo, ne pa razlog za izvedbo postopka redne (prostovoljne) likvidacije s strani družbe z omejeno odgovornostjo.
Registrsko sodišče je dolžno oceniti, ali so za vpis podani predpisani pogoji; ni pa dolžno po uradni dolžnosti preizkušati resničnosti podatkov, ki se vpisujejo v sodni register.
Napak do katerih je prišlo v postopku pripravljanja priglasitve za vpis v sodni register (v sferi predlagatelja), ni mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi v postopku vpisa, ampak z ničnostno tožbo (po postopku in pod pogoji iz 41. člena ZSR).
Upnik s predlagano začasno odredbo zahteva, da se dolžniku prepove vnovčitev denarnih sredstev z akceptnimi nalogi pri agenciji za plačilni promet (prim. 4. točka 1. odst. 271. člena ZIZ). Po analogiji (argumentum a simili ad simile) 1. odst. 266. člena ZIZ bi za izvršitev takšne začasne odredbe upnik lahko predlagal izvršbo za dosego dejanj - vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. člena ZIZ. Za odločanje o predlogu za izvršbo za dosego dejanj (obveznost opustiti vnovčitev akceptnih nalogov) je po 224. členu ZIZ krajevno pristojno sodišče, na katerega območju mora dolžnik obveznost izpolniti. Ker ima upnik denarna sredstva na žiro računu pri APP Ljubljana, bi se bil dolžnik dolžan vzdržati se vnovčitve akceptnih nalogov v Ljubljani, torej bi bilo za izvršbo za dosego dejanj pristojno sodišče v Ljubljani.
Procesna predpostavka za dopustnost izvršbe je tudi formalna pravilnost in vsebina predloga za izvršbo. Po 1. odst. 40. člena ZIZ mora tako predlog za izvršbo med drugim vsebovati tudi podatke o predmetu izvršbe, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Iz žiga na predlogu za izvršbo (l. št. 1) sicer res izhaja, da se predlog za izvršbo z dne 11.11.1997 glede podatkov o nepremičnini, katere prodajo je upnik predlagal, ujema z zemljiškoknjižnim stanjem, vendar je zraven uradni zaznamek, "Glej C list ZK izpiska". Če bi sodišče prve stopnje v izpisek vpogledalo, bi videlo, da zemljiško knjižno telo (z.k.) ni razdeljeno na z.k. telo I in z.k. telo II in da zato upnik ne more predlagati rubeža le na z.k. telesu II, ampak le na celotnem vložku 1254, k.o. M... Ob smiselni uporabi 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom je bil torej predlog za izvršbo ob vložitvi formalno nepopoln, zato bi ga moralo sodišče prve stopnje upnici vrniti v popravo (108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in 1. odst. 40. člena ZIZ). Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje preuranjeno dovolilo izvršbo, zato v posledici tudi ni bilo pogojev za njeno ustavitev.
Izvedenec da svoj izvid in mnenje praviloma ustno na glavni obravnavi, sodišče pa lahko odloči, naj da tudi pisni izvid in mnenje. Če stranka v postopku na prvi stopnji ni predložila drugačnega izvedenskega mnenja in (ali) predlagala drugega izvedenca, ampak je to storila šele v pritožbi, ne da bi izkazala, da tega brez svoje krivde ni mogla storiti že do konca glavne obravnave, pritožbeno sodišče takih novih dokazov ne more obravnavati.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 41, 41/3, 58, 58/4, 41, 41/3, 58, 58/4.
krajevna pristojnost
Upnik lahko v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po dogovoru o krajevni pristojnosti. V takšnem primeru se sodišče prve stopnje izreče za krajevno nepristojno in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodišču.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je obtoženčevo pripravljenost za zdravljenje odvisnosti od mamil ocenilo kot tako tehtno olajševalno okoliščino, da mu je izreklo pogojno obsodbo, saj je prezrlo, da je enako pripravljenost izražal že ob dveh prejšnjih obsodbah za istovrstna kazniva dejanja, ki jih je storil zaradi pridobivanja sredstev za nakup mamil. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke ter namesto pogojne obsodbe izreklo obtožencu zaporno kazen.
Neosvetljena stopnica, ki vodi v preddverje mrliške vežice, širine 3 metrov, na katero je postavljen podest za dovoz mrliškega vozička, širine 1 do 1,5 m, je nevarna stvar.
Za popolno ugotovitev dejanskega stanja je potrebno opraviti še soočenje oporočnih prič, ker se njeni izpovedi razlikujeta o bistvenih okoliščinah podpisovanja pisne oporoke pred pričami, te okoliščine pa so bistvene za presojo, ali so bile v konkretnem primeru upoštevane zahteve obličnosti, ki jih predpisuje Zakon o dedovanju za to vrsto oporoke.
Banka - tožena stranka je bila dolžna tožniku - kot varčevalcu izplačati devizno depozitno vlogo, katero je zahteval pred uveljavitvijo Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog. Razpolaganje s svojim saldom na računu tožniku, ob zahtevi za izplačilo, ni bilo omogočeno, zaradi česar se pojavi vprašanje plačilne - izplačilne zamude tožene stranke in s tem utemeljeno tudi vprašanje plačila zahtevanih zamudnih obresti (277. člen v zvezi s 324. členom ZOR).