sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor dolžnika - prenehanje terjatve - plačilo
V ugovoru ostaja sporno, ali je dolžnik s plačilom prispevkov in dohodnine izpolnil celotno svojo obveznost do upnice, ki izhaja iz izvršilnega naslova in po katerem je dolžnik dolžan upnici izplačati odpravnino v znesku 2.749.700,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.4.1996 dalje do plačila. Izvršilno sodišče je pri odločanju o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova na izvršilni naslov vezano. Zato dolžnik s plačilom dohodnine in prispevkov v skupnem znesku 1.767.416,40 SIT svoje obveznosti do upnice ni izpolnil tako, kot to izhaja iz izvršilnega naslova.
S postavitvijo izvedenca med državo (sodiščem) in izvedencem ni sklenjena pogodba o delu. Gre za posebno razmerje, ki nastane v pravdnem postopku in se o njem tudi odloča v tem postopku. Zato tožbeni zahtevek na plačilo izvedenine ne more biti utemeljen. Če sodišče pri odločanju o nagradi in stroških za izvedensko delo ne postopa po določbah ZPP, pa lahko nastane odškodninska odgovornost države.
Pritožba navedeno dokazno oceno utemeljeno graja in pravilno opozarja na njene pomanjkljivosti. Tako kot prvo utemeljeno opozarja na skladnost izvedenskega mnenja izvedenca medicinske stroke z izpovedbo oškodovanca o načinu povzročitve poškodb, ki jih je utrpel oškodovanec, kot drugo pa pravilno nakazuje na dokaj poenostavljeno oceno izpovedbe oškodovanca, ki zato utegne biti tudi zmotna.
Preden se voznik loti vzvratne vožnje, se mora prepričati, ali to lahko stori brez nevarnosti za druge udeležence v prometu, posebej še, če gre za manever na odprti cesti, kjer je takorekoč vsakdanji pojav, da se za ustavljenim avtobusom (ki ga je zaradi slabše preglednosti težje prehiteti), če že ne nabere kolona vozil, vsaj ustavi kak avto.
Niso izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe glede razveljavitve sklepov o prenehanju delovnega razemrja zaradi trajnega presežka, če iz dejstev navedenih v tožbi ni razvidno, da bi delavec zoper sklepe delodajalca ugovarjal.
Če delodajalec - samostojni podjetnik delavcu nezakonito odpove delovno razmerje zaradi disciplinskih kršitev in ne odloči o ugovoru delavca, lahko traja delovno razmerje delavki največ do dne, ko je delodajalec izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov posameznikov, ker 1. odst. 125. člena ZDR določa, da lahko delodajalec pisno odpove delovno razmerje delavcu zaradi prenehanja obratovalnice.
Zoper sklenjeno sodno poravnavo ni dovoljeno vložiti pritožbe, temveč jo udeleženci lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, to je v pravdnem postopku (392. in 393. člen Zakona o pravdnem postopku).
ZOR člen 143, 143/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti A0-95 člen 2. ZOZP člen 6, 6/1, 17.
pogodba o zavarovanju odgovornosti za škodo - zavarovanje lastnika motornega vozila - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine - pravica do odškodnine - kdo nima pravice do odškodnine - splošni pogoji - ničnost določil splošnih pogojev
Določbo splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (A0-95), s katero so iz zavarovalnega kritja izključeni zahtevki zavarovanca, lastnika, solastnika in skupnega lastnika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, je treba presojati ob hkratni uporabi določb takrat veljavnega Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki v 17. členu iz zavarovalnega kritja primarno izključuje voznika vozila s katerim je bila povzročena škoda in ne zavarovanca, kot to izhaja iz splošnih pogojev. Tako je, po oceni pritožbenega sodišča, potrebno v konkretnem primeru ugotavljati, kdo je dejanski lastnik vozila, ki pa ni nujno obenem zavarovatelj - torej oseba na katere ime je bilo sklenjeno zavarovanje, kot je to štelo prvostopno sodišče.
Upnik s pritožbeno trditvijo, da rubež ni bil uspešen, ker dolžnik ni bil naslovu, kjer je bil rubež poskušen, zmotno meni, da je pogoj za uspešnost rubeža dolžnikova navzočnost pri njem. Rubež se namreč po 4. odst. 82. člena ZIZ lahko opravi tudi v odsotnosti dolžnika. Upnik namreč lahko ponoven rubež predlaga kjerkoli, kjer bi bilo najti dolžnikove stvari oziroma stvari, ki jih ima dolžnik v posesti (primerjaj 1. in 2. odst. 83. člena ZIZ) in ne le na dolžnikovem naslovu.
Po določbi 3. odstavka 82. člena ZIZ mora sodišče o času in kraju rubeža obvestiti upnika. Če se upnik rubeža ne udeleži, sodišče izvršbo ustavi, v obvestilu o rubežu opozori izvršitelj upnika na posledice, če se rubeža ne udeleži. Udeležba upnika na rubežu je tedaj potrebna, v posledici tega pa so potrebni tudi stroški, ki so upniku v zvezi s tem nastali.
ZOR člen 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2, 192, 192/1, 200, 200/1, 200/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - sokrivda
Toženčev udarec v tožnikov obraz ni bil neposredna reakcija na tožnikovo predhodno dejanje, saj je sledil šele po določenem času in je bila zato pretrgana vzročna zveza med zatrjevanim tožnikovim izzivanjem in toženčevim udarcem.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZOR člen 919, 919.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zavarovalna pogodba - splošni pogoji
Vsebina pogodbenega razmerja med zavarovancem in zavarovalnico je odločilnega pomena za ugotovitev obstoja in višine obveznosti zavarovalnice. Če sodišče ne ugotavlja vsebine zavarovalne police in splošnih pogojev zavarovanja, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZPP (1977) člen 496a, 496a/1, 496a, 496a/1. ZOR člen 360, 360/3, 360, 360/3.
zastaranje
Določbe o zastaranju terjatev so v ZOR sicer materialnopravne narave, vendar nanje sodišče po izrecni določbi 3. odstavka 360. člena ZOR ne pazi po uradni dolžnosti. Na to dejstvo se mora glede na zgoraj povedano, dolžnik izrecno sklicevati že v prvostopenjskem postopku.
nepremoženjska škoda - izvensodna poravnava - vrstni red vračunavanja izpolnitve - akontacija odškodnine - krivda - višina odškodnine - Invalidnina
Pri razlagi spornih določb izvensodne poravnave je treba ugotavljati pravo voljo strank poravnave. Pri ugotavljanju, katere obveznosti so bile poplačane s poravnavo, je ob odsotnosti tedanje dolžnikove izjave pomembno, kateri odškodninski zahtevki so do sklenitve poravnave zapadli in kateri zahtevki so bili do takrat sploh uveljavljeni.
Napačno je upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti z odštetjem zmnožka vseh prejemkov iz naslova invalidnine, ki jih je oziroma jih bo v pričakovani življenjski dobi prejel oškodovanec. Takega vštevanja 200. čl. ZOR ne predpisuje. Pač pa 200. in 203. čl. ZOR predvideva prisojo odškodnine za druševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ob upoštevanju meril iz navedenih določb, med ostalim tudi upoštevaje okoliščine primera in namen odškodnine. Med okoliščine primera sodi tudi dejstvo, da je oškodovanec upravičen do invalidnine. Ta okoliščina ima lahko vpliv, da je odškodnina nižja, če je namen odškodnine enak ali podoben kot namen invalidnine. Ker je v obeh primerih s stališča oškodovanca namen zadoščenje, je treba torej invalidnino upoštevati s primernim znižanjem odškodnine za to vrsto škode, ki bi mu šla, če ne bi prejemal invalidnine.