Če delodajalec - samostojni podjetnik delavcu nezakonito odpove delovno razmerje zaradi disciplinskih kršitev in ne odloči o ugovoru delavca, lahko traja delovno razmerje delavki največ do dne, ko je delodajalec izbrisan iz registra samostojnih podjetnikov posameznikov, ker 1. odst. 125. člena ZDR določa, da lahko delodajalec pisno odpove delovno razmerje delavcu zaradi prenehanja obratovalnice.
ZPP (1977) člen 223, 354, 354/2, 365, 365/2, 367, 374, 380, 380/1. SKPG-93 člen 44, 44/1, 44/1-1, 44/2, 44/2-1- ZST člen 27, 29, 30.
regres za letni dopust
Ker je bil tožnik upravičen v letu 1995 do tretjine celotnega dopusta zaradi upokojitve v istem letu, je po 2. odst. 1. točke 44. člena SKPG (Ur.l. RS št. 39/93, 23/94) pridobil tudi pravico do ene tretjine regresa za letni dopust.
Po 1. odst. 1. točke 44. člena SKPG-93 regres zapade v plačilo do konca meseca julija tekočega leta, zato se pri odmeri regresa upošteva podatek o takrat znani povprečni plači v gospodarstvu (julij 1995), ne pa podatek o plači za december 1994 (delavec se je upokojil v januarju 1995). Zamudne obresti pričnejo teči šele s 1.8.1995, ne pa 12.1.1995, ko je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi upokojitve.
Kadar sodno varstvo industrijske lastnine zahteva prijavitelj na podlagi začasne pravice po 2.odst. 36.čl. ZIL, sodišče presoja (tudi) izglede za pridobitev pravice tožeče stranke.
Stranke zavezuje samo pravnomočni del sodbe, to je izrek, zato imajo pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva samo zoper izrek, ne pa tudi zoper obrazložitev, ki ni in ne more postati pravnomočna in kot taka tudi ni zavezujoča za stranke, temveč zgolj pojasnjuje in utemeljuje v izreku obseženo odločitev sodišča ter omogoča preizkus pravilnosti le-te. Zato upnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper obrazložitev sklepa, saj ga slednja ne zavezuje.
nenadomestno dejanje - družba z omejeno odgovornostjo - pravica družbenika do informacij in vpogleda
Dolžnik sploh ne trdi, da bi upnici izročil zahtevano dokumentacijo (trdi le, da ji je bila dokumentacija poslana), poleg tega pa tudi ne prilaga nobenih dokazil o tem, da je dokumentacijo zares poslal. Ker omogočitev pregleda dokumentacije sploh ni dolžnikova obveznost po obravnavanem sklepu o izvršbi, s samim omogočenjem pregleda dolžnik ni prost obveznosti po tem izvršilnem naslovu.
Upnica zahteva izročitev dokumentacije za čas, ko je bila družbenica družbe A... d.o.o., in kot taka tudi upravičena zahtevati predložitev dokumentacije po 446. in 447. čl. ZGD. Upničin kasnejši izstop iz družbe ne vpliva na njeno pravico do informacij o poslovanju družbe v času, ko je bila družbenica te družbe.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - zavestna malomarnost
Obtoženec je ravnal z zavestno malomarnostjo kajti med vožnjo na delo se je ustavil v gostilni in popival ter se zavedal, da zaradi vinjenosti lahko povzroči prometno nesrečo, pa je lahkomiselno mislil, da do tega ne bo prišlo.
Prvostopenjsko sodišče je navedlo številne indice, ki tvorijo zaključen krog, da je eden od obdolžencev bil utemeljeno spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja pomoči k nadaljevanemu kaznivemu dejanju goljufije po določilu čl. 217/I KZ v zvezi s čl. 27 KZ. Kot nesorazmeren varnostni ukrep pa je pritožbeno sodišče ocenilo izrek odvzema osebnega vozila znamke Audi, s katerim je obdlženec, ki je bil pomočnik, prevažal predmete, pridobljene s kaznivim dejanjem goljufije, kjer je storil prvi obdolženec.
Neosvetljena stopnica, ki vodi v preddverje mrliške vežice, širine 3 metrov, na katero je postavljen podest za dovoz mrliškega vozička, širine 1 do 1,5 m, je nevarna stvar.
Pravica uživanja prejšnjega lastnika nezazidanega stavbnega zemljišča po 38. in 39. členu Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je ovira za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi po 3. odst. 145. člena ZIKS.
Ker se dejansko stanje po delno izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi, opravljeni na podlagi pravnomočne obtožnice ni v ničemer spremenilo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je utemeljenost suma kot razlog za presojo pripornega razloga podana.
Pritožbeno sodišče s primerjavo navedene pravnomočne sodne odločbe in obravnavane pravdne zadeve ugotavlja, da gre v obeh zadevah za isto dejansko in pravno podlago zahtevkov, podana je tudi identiteta strank.
sposobnost biti stranka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Toženec je med pravdo umrl, sodišče pa je izdalo sodbo, ki se glasi proti njemu. S tem je izdalo sodbo proti neobstoječi stranki in bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
Če so si razlogi v sodbi med seboj v nasprotju ali jih sploh ni ter ima sodba zato takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ter je bilo takšno sodbo potrebno razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje.
Če upnik ravna v skladu s pozivom sodišča in pravočasno navede nov naslov dolžnika, ni nikakršne podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi in za zavrženje izvršilnega predloga.
Iz trditev tožeče stranke in njenega zahtevka izhaja, da tožeča stranka sploh ne terja varstva pred posegi v obstoječe posestno stanje, temveč terja spremembo obstoječega posestnega stanja. Tega pa ne more doseči po pravilih postopka, ki veljajo v pravdah zaradi motenja posesti, v katerih daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in ne glede na pravico do posesti, pravni naslov posesti in dobrovernost posestnika.
Zoper sklenjeno sodno poravnavo ni dovoljeno vložiti pritožbe, temveč jo udeleženci lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, to je v pravdnem postopku (392. in 393. člen Zakona o pravdnem postopku).