Zagovor obdolženca, ki dejanje zanika, ni izpodbit z izpovedbami prič - policistov in ugotovitvami pri ogledu kraja kaznivega dejanja ter uradnim zaznamkom o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja. Res je sicer, da iz kazenske ovadbe in prilog izhaja, da naj bi obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Vendar pa nobena izmed v postopku zaslišanih prič (policistov, obdolženčeve izvenzakonske partnerke ter priče M.M.) kritičnega dne ni videla obdolženca kuriti vejevja na njegovem travniku. Iz izpovedi zaslišanih policistov izhaja, da njihove izpovedbe o tem, da je obdolženec kritičnega dne kuril na svojem travniku, temeljijo na razgovorih, ki so jih opravili z vaščani, kateri pa želijo ostati anonimni. Ob tem, da je tudi obdolženčeva izvenzakonska partnerka ob svojem zaslišanju na glavni obravnavi izrecno zanikala, da bi policistom dejala, da je kuril obdolženec, je pritrditi navedbam v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni imelo nikakršnih dokazov za ugotovitev, da je ogenj zakuril prav obdolženec. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi drugačne presoje že ugotovljenih dejstev (peti odstavek 392. člena ZKP) izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zahteva tožeča stranka stanovanje, ki ni enakovredno prejšnjemu, saj vrednost zahtevanega presega 30 % starega, je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20995
KZ člen 212, 212/1-1, 212, 212/1-1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kazenska odgovornost - prištevnost - storitev - velika tatvina
Oba pritožnika utemeljeno uveljavljata, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni pravilno in popolno ugotovilo. Glede prvega obtoženca pritožbi priloženi zdravniški izvid o hudi duševni bolezni vzbuja pomisleke glede obtoženčeve prištevnosti, zagovornica drugega obtoženca pa utemeljeno graja ugotovitve sodišča prve stopnje, da je lahko obtoženec "v hipu" odvil z novega osebnega avtomobila oba odbijača, hladilnik in dve elektronski napravi, saj so za takšna opravila potrebni čas in specialno orodje, česar pa obtoženec ni imel. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Le s trditvijo, da je tretja živela z dolžnikom v izvenzakonski in zakonski skupnosti in da sta dogradila hišo, ki sta jo skupaj do tretje gradbene faze zgradila dolžnik in upnica in nekaj priloženimi računi o izdatkih za hišo, ki pa ne glasijo na njeno ime, tretja ni verjetno izkazala, da bi imela na hiši, kot predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.
Banka - tožena stranka je bila dolžna tožniku - kot varčevalcu izplačati devizno depozitno vlogo, katero je zahteval pred uveljavitvijo Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog. Razpolaganje s svojim saldom na računu tožniku, ob zahtevi za izplačilo, ni bilo omogočeno, zaradi česar se pojavi vprašanje plačilne - izplačilne zamude tožene stranke in s tem utemeljeno tudi vprašanje plačila zahtevanih zamudnih obresti (277. člen v zvezi s 324. členom ZOR).
ZOR člen 198, 200, 198, 200. URS člen 35, 39, 35, 39.
gmotna škoda - negmotna škoda - odgovornost pravne osebe
Razžalitev oz. žalitev je pravni standard in je potrebno presojati, ali je zapis žaljiv za povprečnega bralca. Pri tem je pomembno tudi za kakšno zvrst pisanja gre in ali so vsebina zapisa trditve ali vrednost ocene, pri slednjih namreč ni mogoče dokazovati resničnosti, hkrati pa je prav zato pri povprečnem bralcu v odnosu do njih pričakovati določeno rezervo. Pravna oseba sama po sebi ni deliktno sposobna, pač pa odgovarja za ravnanje svojih delavcev, ki odgovarjajo po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti.
Mnenje izvedenca, ki ga je stranka sama pridobila pred pravdo, ni mogoče upoštevati kot mnenje izvedenca po določbah ZPP, če nasprotna stranka s tem mnenjem kot listinskim dokazom ne soglaša.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka - dejansko stanje
Prejudicirana je le tista sodba kazenskega sodišča, ki odloča o nekem vprašanju, ki je prejudicialno za civilnega sodnika. To pa je le takrat, kadar je kaznivo dejanje sestavina civilnopravnega dejanskega stanja.
Ker tožena stranka kot soposestnica spornih prostorov tožeče stranke ni izkjučila iz dosedanjega načina izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo, ki je bila v njuni soposesti, tožeča stranka ni upravičena do varstva posesti po 75. čl. ZTLR.
Izvršitev zaporne kazni, v katero je bila spremenjena dolžniku pravnomočno izrečena denarna kazen zaradi ravnanja v nasprotju s sklepom o zavarovanju, lahko dolžnik prepreči s plačilom izrečene denarne kazni.
Zoper sklenjeno sodno poravnavo ni dovoljeno vložiti pritožbe, temveč jo udeleženci lahko izpodbijajo le s tožbo za razveljavitev sodne poravnave, to je v pravdnem postopku (392. in 393. člen Zakona o pravdnem postopku).
Po določbi 3. odstavka 82. člena ZIZ mora sodišče o času in kraju rubeža obvestiti upnika. Če se upnik rubeža ne udeleži, sodišče izvršbo ustavi, v obvestilu o rubežu opozori izvršitelj upnika na posledice, če se rubeža ne udeleži. Udeležba upnika na rubežu je tedaj potrebna, v posledici tega pa so potrebni tudi stroški, ki so upniku v zvezi s tem nastali.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 41, 41/3, 58, 58/4, 41, 41/3, 58, 58/4.
krajevna pristojnost
Upnik lahko v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po dogovoru o krajevni pristojnosti. V takšnem primeru se sodišče prve stopnje izreče za krajevno nepristojno in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodišču.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je obtoženčevo pripravljenost za zdravljenje odvisnosti od mamil ocenilo kot tako tehtno olajševalno okoliščino, da mu je izreklo pogojno obsodbo, saj je prezrlo, da je enako pripravljenost izražal že ob dveh prejšnjih obsodbah za istovrstna kazniva dejanja, ki jih je storil zaradi pridobivanja sredstev za nakup mamil. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke ter namesto pogojne obsodbe izreklo obtožencu zaporno kazen.
Pri poškodbi spodnje čeljusti je treba upoštevati, da mora odškodnina predstavljati individualizacijo, ki je v tem, da oškodovanec ne more odpirati ust več kot 3 cm. Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti bo trpel ne le vsak dan, ampak večkrat na dan.