ZOR člen 198, 200, 198, 200. URS člen 35, 39, 35, 39.
gmotna škoda - negmotna škoda - odgovornost pravne osebe
Razžalitev oz. žalitev je pravni standard in je potrebno presojati, ali je zapis žaljiv za povprečnega bralca. Pri tem je pomembno tudi za kakšno zvrst pisanja gre in ali so vsebina zapisa trditve ali vrednost ocene, pri slednjih namreč ni mogoče dokazovati resničnosti, hkrati pa je prav zato pri povprečnem bralcu v odnosu do njih pričakovati določeno rezervo. Pravna oseba sama po sebi ni deliktno sposobna, pač pa odgovarja za ravnanje svojih delavcev, ki odgovarjajo po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti.
ZOR člen 143, 143/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti A0-95 člen 2. ZOZP člen 6, 6/1, 17.
pogodba o zavarovanju odgovornosti za škodo - zavarovanje lastnika motornega vozila - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine - pravica do odškodnine - kdo nima pravice do odškodnine - splošni pogoji - ničnost določil splošnih pogojev
Določbo splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (A0-95), s katero so iz zavarovalnega kritja izključeni zahtevki zavarovanca, lastnika, solastnika in skupnega lastnika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, je treba presojati ob hkratni uporabi določb takrat veljavnega Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki v 17. členu iz zavarovalnega kritja primarno izključuje voznika vozila s katerim je bila povzročena škoda in ne zavarovanca, kot to izhaja iz splošnih pogojev. Tako je, po oceni pritožbenega sodišča, potrebno v konkretnem primeru ugotavljati, kdo je dejanski lastnik vozila, ki pa ni nujno obenem zavarovatelj - torej oseba na katere ime je bilo sklenjeno zavarovanje, kot je to štelo prvostopno sodišče.
Le dokazana trditev, da je dolžnik vložil zoper pravnomočno sodbo revizijo ni dovolj za odlog izvršbe ob tem, da dolžnik istočasno ni izkazal za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo.
Ker se dejansko stanje po delno izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi, opravljeni na podlagi pravnomočne obtožnice ni v ničemer spremenilo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je utemeljenost suma kot razlog za presojo pripornega razloga podana.
Pravica uživanja prejšnjega lastnika nezazidanega stavbnega zemljišča po 38. in 39. členu Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč je ovira za vrnitev zaplenjenega premoženja v naravi po 3. odst. 145. člena ZIKS.
Neosvetljena stopnica, ki vodi v preddverje mrliške vežice, širine 3 metrov, na katero je postavljen podest za dovoz mrliškega vozička, širine 1 do 1,5 m, je nevarna stvar.
Za popolno ugotovitev dejanskega stanja je potrebno opraviti še soočenje oporočnih prič, ker se njeni izpovedi razlikujeta o bistvenih okoliščinah podpisovanja pisne oporoke pred pričami, te okoliščine pa so bistvene za presojo, ali so bile v konkretnem primeru upoštevane zahteve obličnosti, ki jih predpisuje Zakon o dedovanju za to vrsto oporoke.
V postopku zaradi motenja posesti je treba dejstvo posesti presojati po prvem (motilnem) dejanju in ne šele po dejanju, ki je sledilo čez pol leta. Jesensko rigolanje vinograda je že lahko bilo motilno, ne pa šele pomladansko sajenje trt. Dejansko oblast nad stvarjo je torej tožena stranka pridobila z rigolanjem.
Oškodovanec, ki je vinjen in brez razloga nadleguje goste v lokalu in jih poziva k pretepu in pri tem odriva goste je sokriv za nastalo škodo, ki mu jo povzroči eden izmed gostov z udarcem z roko.
Če upnik ravna v skladu s pozivom sodišča in pravočasno navede nov naslov dolžnika, ni nikakršne podlage za razveljavitev sklepa o izvršbi in za zavrženje izvršilnega predloga.
Iz trditev tožeče stranke in njenega zahtevka izhaja, da tožeča stranka sploh ne terja varstva pred posegi v obstoječe posestno stanje, temveč terja spremembo obstoječega posestnega stanja. Tega pa ne more doseči po pravilih postopka, ki veljajo v pravdah zaradi motenja posesti, v katerih daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in ne glede na pravico do posesti, pravni naslov posesti in dobrovernost posestnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSC00692
ZSlaR člen 16, 16. ZPP člen 333, 333/3, 338, 338/3, 333, 333/3, 338, 338/3. ZOR člen 376, 376.
škoda - zastaranje odškodninske terjatve - pobotni ugovor
Dela, s katerimi je bila tožeči stranki povzročena škoda, predstavljajo enoten projekt oz. enkratno, a trajajoče dejanje. Šele ko je tako dejanje v celoti zaključeno, začne teči zastaranje odškodninskih zahtevkov v zvezi z dejanjem. Tudi za uveljavitev pobotnega ugovora se zahteva, da stranka navede dejstva in ponudi dokaze za utemeljitev protiterjatve.
Zagovor obdolženca, ki dejanje zanika, ni izpodbit z izpovedbami prič - policistov in ugotovitvami pri ogledu kraja kaznivega dejanja ter uradnim zaznamkom o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah kaznivega dejanja. Res je sicer, da iz kazenske ovadbe in prilog izhaja, da naj bi obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje. Vendar pa nobena izmed v postopku zaslišanih prič (policistov, obdolženčeve izvenzakonske partnerke ter priče M.M.) kritičnega dne ni videla obdolženca kuriti vejevja na njegovem travniku. Iz izpovedi zaslišanih policistov izhaja, da njihove izpovedbe o tem, da je obdolženec kritičnega dne kuril na svojem travniku, temeljijo na razgovorih, ki so jih opravili z vaščani, kateri pa želijo ostati anonimni. Ob tem, da je tudi obdolženčeva izvenzakonska partnerka ob svojem zaslišanju na glavni obravnavi izrecno zanikala, da bi policistom dejala, da je kuril obdolženec, je pritrditi navedbam v pritožbi, da sodišče prve stopnje ni imelo nikakršnih dokazov za ugotovitev, da je ogenj zakuril prav obdolženec. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje na podlagi drugačne presoje že ugotovljenih dejstev (peti odstavek 392. člena ZKP) izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca oprostilo obtožbe.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20991
KZ člen 256, 256/3, 256, 256/3. ZKP člen 358, 358-3, 373, 373/1, 358, 358-3, 373, 373/1.
ponarejanje listine - predrugačenje tuje potne listine - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - storitev - oprostitev
Sodišče prve stopnje, ki je obdolženca oprostilo storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po čl. 256/III KZ, ni bilo dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati motiva za storitev kaznivega dejanja, tedaj s poizvedbami pri obmejnih organih evropskih držav ugotoviti, ali je bila obdolžencu v potno listino odtisnjena štampiljka z označbo "nezaželjena oseba". Ker je bilo med postopkom dokazano, da je obdolženec takšno potno listino dalj časa nemoteno uporabljal, čeprav bi lahko uporabil za prehod meje tudi osebno izkaznico ter ves čas zatrjeval, da mu vzrok, zakaj sta bila lista iztrgana ni poznan ter je policist, ki je to dejstvo opazil potrdil, da je bil obdolženec ob tem presenečen, je sodišče druge stopnje pritožbo tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Zakon o zemljiški knjigi v 24. členu določa, da je sodišče odločbe s katerimi odloči o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarnih pravic na nepremičninah oz. s katerimi ugotovi dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, dolžno poslati zemljiškoknjižnemu sodišču v 30 dneh od pravnomočnosti.