predhodno vprašanje - prekinitev postopka - dejansko stanje
Prejudicirana je le tista sodba kazenskega sodišča, ki odloča o nekem vprašanju, ki je prejudicialno za civilnega sodnika. To pa je le takrat, kadar je kaznivo dejanje sestavina civilnopravnega dejanskega stanja.
Pogodbeno dogovorjene zamudne obresti z jasno določeno obrestno mero za obveznosti izražene v tuji valuti, ob tem, da tudi ni ugovora dolžnika, da so bresti oderuške, ne nasprotujejo kogentnim predpisom.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zahteva tožeča stranka stanovanje, ki ni enakovredno prejšnjemu, saj vrednost zahtevanega presega 30 % starega, je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.
Le s trditvijo, da je tretja živela z dolžnikom v izvenzakonski in zakonski skupnosti in da sta dogradila hišo, ki sta jo skupaj do tretje gradbene faze zgradila dolžnik in upnica in nekaj priloženimi računi o izdatkih za hišo, ki pa ne glasijo na njeno ime, tretja ni verjetno izkazala, da bi imela na hiši, kot predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.
ZZZDR člen 77, 78, 77, 78. ZPP člen 410, 410/1, 410, 410/1.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka
Ko sodišče odloča o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok, mora pri odločitvi upoštevati tudi mnenje mladoletnega otroka (petnajstletne hčere pravdnih strank).
ZOR člen 154, 154/1, 178, 178/4, 154, 154/1, 178, 178/4.
vzročna zveza - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Dejanje tretjega - neznanega voznika ne more imeti vpliva na odškodninsko obveznost povzročitelja škode do oškdovanca. Ne glede na to pa dejanje neznanega voznika, ki zgoj preusmeri pozornost povzročitelja, ne zmanjšuje njegove odgovornosti.
ZOR člen 143, 143/2. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti A0-95 člen 2. ZOZP člen 6, 6/1, 17.
pogodba o zavarovanju odgovornosti za škodo - zavarovanje lastnika motornega vozila - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine - pravica do odškodnine - kdo nima pravice do odškodnine - splošni pogoji - ničnost določil splošnih pogojev
Določbo splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti (A0-95), s katero so iz zavarovalnega kritja izključeni zahtevki zavarovanca, lastnika, solastnika in skupnega lastnika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, je treba presojati ob hkratni uporabi določb takrat veljavnega Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu, ki v 17. členu iz zavarovalnega kritja primarno izključuje voznika vozila s katerim je bila povzročena škoda in ne zavarovanca, kot to izhaja iz splošnih pogojev. Tako je, po oceni pritožbenega sodišča, potrebno v konkretnem primeru ugotavljati, kdo je dejanski lastnik vozila, ki pa ni nujno obenem zavarovatelj - torej oseba na katere ime je bilo sklenjeno zavarovanje, kot je to štelo prvostopno sodišče.
Za popolno ugotovitev dejanskega stanja je potrebno opraviti še soočenje oporočnih prič, ker se njeni izpovedi razlikujeta o bistvenih okoliščinah podpisovanja pisne oporoke pred pričami, te okoliščine pa so bistvene za presojo, ali so bile v konkretnem primeru upoštevane zahteve obličnosti, ki jih predpisuje Zakon o dedovanju za to vrsto oporoke.
V postopku zaradi motenja posesti je treba dejstvo posesti presojati po prvem (motilnem) dejanju in ne šele po dejanju, ki je sledilo čez pol leta. Jesensko rigolanje vinograda je že lahko bilo motilno, ne pa šele pomladansko sajenje trt. Dejansko oblast nad stvarjo je torej tožena stranka pridobila z rigolanjem.
denarna odškodnina za negmotno škodo - pravno priznana škoda
Morebitni strah za izid zdravljenja poškodb, kot sta udarnina levega ramena in leve strani prsnega koša, v nobenem primeru ne predstavlja objektivne podlage za uvrstitev tovrstne škode med pravno priznane škode.
pogodba o delu - odškodninska odgovornost - delovno razmerje
Razmerje med tožnikom in tožencem je imelo, ob dejstvu, da sta se za vsako vožnjo s tovornjakom dogovarjala sproti, znake pogodbe o delu (600. člen ZOR in naslednji) in ne delovnega razmerja (po določbah Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (v nadaljevanju ZTPDR)), kot je to zmotno zaključilo prvostopno sodišče. Zaradi navedenega je tudi morebitno odškodninsko odgovornost toženca, kot izvajalca del, potrebno presojati po splošnih določbah o odškodninski odgovornosti (154. člen ZOR in naslednji) in ne po določbah ZTPDR.
ZOR člen 198, 200, 198, 200. URS člen 35, 39, 35, 39.
gmotna škoda - negmotna škoda - odgovornost pravne osebe
Razžalitev oz. žalitev je pravni standard in je potrebno presojati, ali je zapis žaljiv za povprečnega bralca. Pri tem je pomembno tudi za kakšno zvrst pisanja gre in ali so vsebina zapisa trditve ali vrednost ocene, pri slednjih namreč ni mogoče dokazovati resničnosti, hkrati pa je prav zato pri povprečnem bralcu v odnosu do njih pričakovati določeno rezervo. Pravna oseba sama po sebi ni deliktno sposobna, pač pa odgovarja za ravnanje svojih delavcev, ki odgovarjajo po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti.
Mnenje izvedenca, ki ga je stranka sama pridobila pred pravdo, ni mogoče upoštevati kot mnenje izvedenca po določbah ZPP, če nasprotna stranka s tem mnenjem kot listinskim dokazom ne soglaša.