denarna odškodnina za negmotno škodo - pravno priznana škoda
Morebitni strah za izid zdravljenja poškodb, kot sta udarnina levega ramena in leve strani prsnega koša, v nobenem primeru ne predstavlja objektivne podlage za uvrstitev tovrstne škode med pravno priznane škode.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20995
KZ člen 212, 212/1-1, 212, 212/1-1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kazenska odgovornost - prištevnost - storitev - velika tatvina
Oba pritožnika utemeljeno uveljavljata, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni pravilno in popolno ugotovilo. Glede prvega obtoženca pritožbi priloženi zdravniški izvid o hudi duševni bolezni vzbuja pomisleke glede obtoženčeve prištevnosti, zagovornica drugega obtoženca pa utemeljeno graja ugotovitve sodišča prve stopnje, da je lahko obtoženec "v hipu" odvil z novega osebnega avtomobila oba odbijača, hladilnik in dve elektronski napravi, saj so za takšna opravila potrebni čas in specialno orodje, česar pa obtoženec ni imel. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
pogodba o delu - odškodninska odgovornost - delovno razmerje
Razmerje med tožnikom in tožencem je imelo, ob dejstvu, da sta se za vsako vožnjo s tovornjakom dogovarjala sproti, znake pogodbe o delu (600. člen ZOR in naslednji) in ne delovnega razmerja (po določbah Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (v nadaljevanju ZTPDR)), kot je to zmotno zaključilo prvostopno sodišče. Zaradi navedenega je tudi morebitno odškodninsko odgovornost toženca, kot izvajalca del, potrebno presojati po splošnih določbah o odškodninski odgovornosti (154. člen ZOR in naslednji) in ne po določbah ZTPDR.
Pri poškodbi spodnje čeljusti je treba upoštevati, da mora odškodnina predstavljati individualizacijo, ki je v tem, da oškodovanec ne more odpirati ust več kot 3 cm. Duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti bo trpel ne le vsak dan, ampak večkrat na dan.
nepremoženjska škoda - izvensodna poravnava - vrstni red vračunavanja izpolnitve - akontacija odškodnine - krivda - višina odškodnine - Invalidnina
Pri razlagi spornih določb izvensodne poravnave je treba ugotavljati pravo voljo strank poravnave. Pri ugotavljanju, katere obveznosti so bile poplačane s poravnavo, je ob odsotnosti tedanje dolžnikove izjave pomembno, kateri odškodninski zahtevki so do sklenitve poravnave zapadli in kateri zahtevki so bili do takrat sploh uveljavljeni.
Napačno je upoštevanje invalidnine pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti z odštetjem zmnožka vseh prejemkov iz naslova invalidnine, ki jih je oziroma jih bo v pričakovani življenjski dobi prejel oškodovanec. Takega vštevanja 200. čl. ZOR ne predpisuje. Pač pa 200. in 203. čl. ZOR predvideva prisojo odškodnine za druševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ob upoštevanju meril iz navedenih določb, med ostalim tudi upoštevaje okoliščine primera in namen odškodnine. Med okoliščine primera sodi tudi dejstvo, da je oškodovanec upravičen do invalidnine. Ta okoliščina ima lahko vpliv, da je odškodnina nižja, če je namen odškodnine enak ali podoben kot namen invalidnine. Ker je v obeh primerih s stališča oškodovanca namen zadoščenje, je treba torej invalidnino upoštevati s primernim znižanjem odškodnine za to vrsto škode, ki bi mu šla, če ne bi prejemal invalidnine.
Oškodovanec, ki je vinjen in brez razloga nadleguje goste v lokalu in jih poziva k pretepu in pri tem odriva goste je sokriv za nastalo škodo, ki mu jo povzroči eden izmed gostov z udarcem z roko.
ZPP (1977) člen 219, 299, 299/1, 219, 299, 299/1. ZOR člen 312, 312/1, 312, 312/1.
izpolnitev denarne obveznosti - povezanost trditev z dokazno ponudbo
Tožena stranka je v plačilu določno navedla, na kaj se nanaša (namen nakazila: plačilo predračunov za gradbeni material št. 110009 in 110013), s čimer je svojo denarno obveznost tudi veljavno izpolnila (glej 1. odstavek 312. člena ZOR).
Dokazni predlog je tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje na naroku z dne 18.2.1993 (red. št. 9 spisa) podala v zvezi z navedbami tožene stranke. Dokazno pravilo pa določa, da stranka lahko ponudi dokaze le za ugotovitev svojih navedb (glej 1. odstavek 299. člena in 219. člen ZPP).
Če je sodišče prve stopnje preklicalo pogojno obsodbo zaradi delne neizpolnitve posebnega pogoja, sme sodišče druge stopnje takšno sodbo ne glede na dokazano delno neizpolnitev spremeniti in določiti novi rok za izpolnitev preostanka obveznosti, če je ta nesorazmeren sicer že izpolnjeni pretežni obveznosti (zamudne obresti niso plačane, glavnica pa je plačana).
Sodišče prve stopnje je primerno obrazložilo, zakaj gre pri obtoženčevem ravnanju za sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja skupaj z neugotovljenimi osebami iz koristoljubnosti pri spravljanju večih oseb čez državno mejo. Dejansko stanje je zato pravilno in popolno ugotovljeno in sta bili zato obe pritožbi zavrnjeni kot neutemeljeni ter je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje.
Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. Zato se ni mogoče zadovoljiti zgolj s posplošeno ugotovitvijo, da blokada žiro računa, s katerim stranka posluje, ne predstavlja neznatne škode.
Z navedbami, da naj tretja oseba, ki je ženi dolžnika rekla, da "noče več slišati za naše (dolžnikovo) ime" in da dolžnik "z njihovo firmo nima nič več", poravna dolg dolžnika, dolžnik ne ugovarja niti temelju niti višini terjatve upnika oziroma ne navaja dejstev, ki se nanašajo na izterjevani dolg in ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21219
KZ člen 211, 211/1, 211, 211/1. ZKP člen 23, 23/1, 23, 23/1.
tatvina - predhodno vprašanje - priposestvovanje
Zaradi ugotovitve elementa kaznivega dejanja tatvine - tuja stvar - bo moralo sodišče prve stopnje kot predhodno vprašanje, rešiti vprašanje priposestvovanja zemljišča, na katerem je obdolženec posekal 15 dreves. Potrebno bo ugotoviti, ali so izpolnjene predpostavke - tako glede preteka časa kot dobre vere, za priposetvovanje zemljišča s strani obdolženca.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20624
KZ člen 111, 111/1, 112, 112/6, 111, 111/1, 112, 112/6.
preizkus po uradni dolžnosti - zastaranje kazenskega pregona
Sodišče druge stopnje je izdalo zavrnilno sodbo v zvezi z dvema kaznivima dejanjema, za kateri je kazenski pregon absolutno zastaran.
Nov krivdorek pa je izreklo za nadaljevano kaznivo dejanje, v okviru katerega sta dve dejanji tudi absolutno zastarani in ju je zato iz novega krivdoreka izpustilo.
Dejstvo, da se obdolženka ni prepričala ali je prednostna cesta pri njenem vključevanju nanjo s stranske ceste prosta je v vzročni zvezi z nastalo posledico kljub nekoliko hitrejši od dovoljene vožnje oškodovanca saj je to, ob dejstvu, da ga je mogla pravočasno zaznati, pričakovati.
Za obstoj kaznivega dejanja tatvine ne zadostuje zgolj to, da je obdolženi les posekal in si ga s prodajo prilastil, obstajati mora tudi njegova zavest o protipravnosti njegove prilastitve.
Če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni glede zastaralnih rokov, sodišče na podlagi določbe 3. čl. KZ uporabi zakon, ki določa krajše zastaralne roke, ker je ta za storilca milejši.