Ker se dejansko stanje po delno izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi, opravljeni na podlagi pravnomočne obtožnice ni v ničemer spremenilo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je utemeljenost suma kot razlog za presojo pripornega razloga podana.
Le s trditvijo, da je tretja živela z dolžnikom v izvenzakonski in zakonski skupnosti in da sta dogradila hišo, ki sta jo skupaj do tretje gradbene faze zgradila dolžnik in upnica in nekaj priloženimi računi o izdatkih za hišo, ki pa ne glasijo na njeno ime, tretja ni verjetno izkazala, da bi imela na hiši, kot predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo.
Pritožbeno sodišče s primerjavo navedene pravnomočne sodne odločbe in obravnavane pravdne zadeve ugotavlja, da gre v obeh zadevah za isto dejansko in pravno podlago zahtevkov, podana je tudi identiteta strank.
ZPP (1977) člen 370, 370/1, 370, 370/1. ZOR člen 919, 919.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - zavarovalna pogodba - splošni pogoji
Vsebina pogodbenega razmerja med zavarovancem in zavarovalnico je odločilnega pomena za ugotovitev obstoja in višine obveznosti zavarovalnice. Če sodišče ne ugotavlja vsebine zavarovalne police in splošnih pogojev zavarovanja, je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Če so si razlogi v sodbi med seboj v nasprotju ali jih sploh ni ter ima sodba zato takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ter je bilo takšno sodbo potrebno razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje.
ZOR člen 877, 877/3, 877/4, 877/5, 877, 877/3, 877/4, 877/5.
odstop od pogodbe
Potnik sicer sme v vsakem trenutku odstopiti od pogodbe o organiziranju potovanja, vendar mora v primeru, da odstopi od pogodbe potem, ko se je potovanje že začelo organizatorju plačati stroške naročenega, a neodpovedanega potovanja.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71/2, 71, 71/1, 71/1-1, 71/2.
predlog za odlog izvršbe - znatnejša škoda - revizija
Dolžnik ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe iz 1. odst. 71. člena ZIZ, ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj dolžnik v predlogu za odlog izvršbe v tej smeri ni navedel nobenih dejstev ter predlagal nobenih dokazov.
Glede revizije (izrednega pravnega sredstva), vložene zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, kot o primeru za odlog izvršbe iz 1. tč. 1. odst. 71. člena ZIZ, je potrebno poudariti, da za odlog izvršbe ne zadostuje, da "uspeh revizije ni nemogoč", kot je to navedel dolžnik v predlogu za odlog, temveč bi moral dolžnik izkazati, da je uspeh revizije mogoč.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba
Direktor javnega zavoda, ki opravlja tipične poslovno vodstvene in zastopniške naloge, nima statusa uradne osebe. Javni zavod, opravlja javno službo in samo opravljanje javne službe ne pomeni izvajanja javnih pooblastil, ampak zgolj opravljanje dejavnosti, ki zadovoljuje splošne potrebe, zaradi česar za njih velja poseben javno pravni režim. Zato tudi samo dejstvo, da je javni zavod javna služba in da so ga ustanovile občine, katere dajejo soglasje k imenovanju direktorja, ne pomeni, da je s tem direktor zavoda pridobil tudi lastnost uradne osebe.
Ugovor je potrebno šteti za obrazložen ter ravnati po 2. odst. 62. člena ZIZ, ker sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti izmer, ki so podlaga obračunu (uveljavljanim terjatvam), katerim dolžnik ugovarja; ali so te terjatve utemeljene oziroma v kolikšni višini glede na opravljena dela, bo namreč presojalo pristojno sodišče v postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZPPSL člen 83. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave člen 2, 3, 4.
nagrada stečajnega upravitelja
Merila za odmero nagrade stečajnemu upravitelju so na podlagi 83. člena ZPPSL določena z Odredbo o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (Ur. l. RS, št. 37/94 in 37/95, v nadaljevanju Odredbo). Uporabljajo se tako, kot se glasijo, upoštevajoč izhodiščno merilo, kar je velikost razdelitvene mase (glej prvi odstavek 3. člena Odredbe).
Predlaganega zneska v višini 1.856.783,15 SIT stečajni upravitelj v predlogu (redna številka 148 spisa) ni specificiral. Navedel je le podlago zanj v 5. točki 2. člena in 4. členu Odredbe. Glede tega dela njegovega zahtevka je sodišče prve stopnje navedlo, da je merilo iz 5. točke 2. člena Odredbe in dejstva v skladu s 4. členom Odredbe že upoštevalo pri 10% povečanju po 1. točki 2. odstavka 3. člena Odredbe. Odločitev sodišča prve stopnje v tem delu ni v nasprotju s predpisanimi merili, saj je za primer iz 4. člena Odredbe uporaba 2. odstavka 3. člena Odredbe izrecno določena; drugačen način upoštevanja merila iz 5. točke 2. člena Odredbe pa v sami Odredbi tudi ni predviden.
Opravljanje odvetniških storitev pri vodenju pravd med stečajnim postopkom se lahko namreč pri odmeri nagrade stečajnemu upravitelju upošteva le v skladu s 4. členom Odredbe, torej v okviru odmere po 2. odstavku 3. člena Odredbe (takšno je tudi stališče s posvetovanja sodnikov o nekaterih problemih v zvezi s stečaji v dneh 28.11.1996 in 29.1.1997, objavljeno v reviji Podjetje in delo, številka 3-4/97, in pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 19.6.1997, objavljeno v Pravnih mnenjih, št. I/97).
delni umik predloga za izvršbo - pravni interes za pritožbo
Sklep o delni ustavitvi izvršbe (po delnem umiku predloga za izvršbo) za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi; zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Če je obdolženec zmotno pričakoval, da bo oškodovanec v prepiru potegnil pištolo, in ga je dvakrat udaril v obraz, o silobranu (niti prekoračenem) ni mogoče govoriti.
Če izvedenec psihiater ne more dati odgovora na vprašanje, ali je bil obtoženec v času storitve kaznivega dejanja pod vplivom zaužitih tablet apaurina (ker mu nista bila odvzeta kri in urin in ker ne ve, kako apaurin vpliva na obtoženčeve možgane), sme sodišče vprašanje obtoženčevih razumskih in voljnih sposobnosti v času storitve kaznivega dejanja presojati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi.
Vsaka stranka mora navesti dejstva na katera opira zahtevke oziroma s katerimi izpodbija navedbe nasprotnika in predložiti ustrezne dokaze, ki ta dejstva dokazujejo. Če tako ne ravna, odloči sodišče na podlagi navedb in dokazov, ki jih ima na razpolago.
Z navedbami, da naj tretja oseba, ki je ženi dolžnika rekla, da "noče več slišati za naše (dolžnikovo) ime" in da dolžnik "z njihovo firmo nima nič več", poravna dolg dolžnika, dolžnik ne ugovarja niti temelju niti višini terjatve upnika oziroma ne navaja dejstev, ki se nanašajo na izterjevani dolg in ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična.
Sodnik posameznik pri okrajnem sodišču sme zavreči zahtevo za obnovo kazenskega postopka med drugim tudi v primeru, če dejstva in dokazi, navedeni v njej niso takšni, da bi se ta mogla dovoliti na njihovi podlagi.