Ker je tožena stranka dokazala, da je kritičnega dne smučarska proga, na kateri se je poškodoval tožnik, bila ustrezno zaprta, je tožnik sam kriv za nastalo škodo.
Ker je objektivna kumulacija izvršilnih sredstev dovoljena, je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z ZIZ, ko je dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Dolžnik se mora zavedati, da je sodišče v tej zadevi o utemeljenosti predloga za izvršbo že odločilo s sklepom o izvršbi (44. čl. ZIZ), ki je postal pravnomočen. Zato dolžnik s pritožbo proti obravnavanemu sklepu ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki preprečujejo izvršbo (55. čl. ZIZ), pač pa le ugovore proti novemu izvršilnemu sredstvu. Navedbe dolžnika o dvomu glede očetovstva in nezaposlenosti torej ne morejo vplivati na drugačno odločitev sodišča.
Za nastanek (pridobitev statusa) grajenega javnega dobra je poleg kategorične določitve z zakonom, potreben tudi posamičen pravni akt (odločba, ki jo na podlagi sklepa pristojnega občinskega organa ali sklepa Vlade Republike Slovenije izda občinska uprava ali pristojno ministrstvo).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20995
KZ člen 212, 212/1-1, 212, 212/1-1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kazenska odgovornost - prištevnost - storitev - velika tatvina
Oba pritožnika utemeljeno uveljavljata, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni pravilno in popolno ugotovilo. Glede prvega obtoženca pritožbi priloženi zdravniški izvid o hudi duševni bolezni vzbuja pomisleke glede obtoženčeve prištevnosti, zagovornica drugega obtoženca pa utemeljeno graja ugotovitve sodišča prve stopnje, da je lahko obtoženec "v hipu" odvil z novega osebnega avtomobila oba odbijača, hladilnik in dve elektronski napravi, saj so za takšna opravila potrebni čas in specialno orodje, česar pa obtoženec ni imel. Pritožbeno sodišče je zato izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Mnenje izvedenca, ki ga je stranka sama pridobila pred pravdo, ni mogoče upoštevati kot mnenje izvedenca po določbah ZPP, če nasprotna stranka s tem mnenjem kot listinskim dokazom ne soglaša.
pogodba o delu - odškodninska odgovornost - delovno razmerje
Razmerje med tožnikom in tožencem je imelo, ob dejstvu, da sta se za vsako vožnjo s tovornjakom dogovarjala sproti, znake pogodbe o delu (600. člen ZOR in naslednji) in ne delovnega razmerja (po določbah Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (v nadaljevanju ZTPDR)), kot je to zmotno zaključilo prvostopno sodišče. Zaradi navedenega je tudi morebitno odškodninsko odgovornost toženca, kot izvajalca del, potrebno presojati po splošnih določbah o odškodninski odgovornosti (154. člen ZOR in naslednji) in ne po določbah ZTPDR.
Izročitelj ima pravico zahtevati, da mu potomec ali posvojenec vrne, kar je dobil z izročitvijo in razdelitvijo, če ta zagreši proti njemu veliko nehvaležnost, slednjo okoliščino pa se ugotavlja in presoja po pravnih pravilih 948. paragrafa ODZ.
Ugovor je potrebno šteti za obrazložen ter ravnati po 2. odst. 62. člena ZIZ, ker sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti izmer, ki so podlaga obračunu (uveljavljanim terjatvam), katerim dolžnik ugovarja; ali so te terjatve utemeljene oziroma v kolikšni višini glede na opravljena dela, bo namreč presojalo pristojno sodišče v postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Sodišče prve stopnje je primerno obrazložilo, zakaj gre pri obtoženčevem ravnanju za sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja skupaj z neugotovljenimi osebami iz koristoljubnosti pri spravljanju večih oseb čez državno mejo. Dejansko stanje je zato pravilno in popolno ugotovljeno in sta bili zato obe pritožbi zavrnjeni kot neutemeljeni ter je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje.
ZKP člen 371, 371/3, 506, 506/3, 371, 371/3, 506, 506/3.
preklic pogojne obsodbe
Dejstvo, da je opravilo sodišče sejo za preklic pogojne obsodbe brez navzočnosti obsojenke, ki je bila na prejšnjem naroku že zaslišana, za sejo je vabilo sprejela 12 dni pred sejo, opravičilo pa je sodišče sprejelo šele po končani seji, ne pomeni bistvene kršitve določil ZKP.
Pogojno obsodbo z dodatnim pogojem, katerega obsojeni ne izpolni je mogoče preklicati in kazen izreči le po izteku leta dni po preteku preizkusne dobe.
olajševalne okoliščine - odmera kazni - mladoletni otrok
Skrb za dva mladoletna otroka je pri odmeri kazni zapora tehtna olajševalna okoliščina. Če je sodišče prve stopnje ni upoštevalo, jo sme upoštevati sodišče druge stopnje tako, da zniža izrečeno kazen.
ZPPSL člen 83. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave člen 2, 3, 4.
nagrada stečajnega upravitelja
Merila za odmero nagrade stečajnemu upravitelju so na podlagi 83. člena ZPPSL določena z Odredbo o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem in upraviteljem prisilne poravnave (Ur. l. RS, št. 37/94 in 37/95, v nadaljevanju Odredbo). Uporabljajo se tako, kot se glasijo, upoštevajoč izhodiščno merilo, kar je velikost razdelitvene mase (glej prvi odstavek 3. člena Odredbe).
Predlaganega zneska v višini 1.856.783,15 SIT stečajni upravitelj v predlogu (redna številka 148 spisa) ni specificiral. Navedel je le podlago zanj v 5. točki 2. člena in 4. členu Odredbe. Glede tega dela njegovega zahtevka je sodišče prve stopnje navedlo, da je merilo iz 5. točke 2. člena Odredbe in dejstva v skladu s 4. členom Odredbe že upoštevalo pri 10% povečanju po 1. točki 2. odstavka 3. člena Odredbe. Odločitev sodišča prve stopnje v tem delu ni v nasprotju s predpisanimi merili, saj je za primer iz 4. člena Odredbe uporaba 2. odstavka 3. člena Odredbe izrecno določena; drugačen način upoštevanja merila iz 5. točke 2. člena Odredbe pa v sami Odredbi tudi ni predviden.
Opravljanje odvetniških storitev pri vodenju pravd med stečajnim postopkom se lahko namreč pri odmeri nagrade stečajnemu upravitelju upošteva le v skladu s 4. členom Odredbe, torej v okviru odmere po 2. odstavku 3. člena Odredbe (takšno je tudi stališče s posvetovanja sodnikov o nekaterih problemih v zvezi s stečaji v dneh 28.11.1996 in 29.1.1997, objavljeno v reviji Podjetje in delo, številka 3-4/97, in pravno mnenje Občne seje VS RS z dne 19.6.1997, objavljeno v Pravnih mnenjih, št. I/97).
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba
Direktor javnega zavoda, ki opravlja tipične poslovno vodstvene in zastopniške naloge, nima statusa uradne osebe. Javni zavod, opravlja javno službo in samo opravljanje javne službe ne pomeni izvajanja javnih pooblastil, ampak zgolj opravljanje dejavnosti, ki zadovoljuje splošne potrebe, zaradi česar za njih velja poseben javno pravni režim. Zato tudi samo dejstvo, da je javni zavod javna služba in da so ga ustanovile občine, katere dajejo soglasje k imenovanju direktorja, ne pomeni, da je s tem direktor zavoda pridobil tudi lastnost uradne osebe.
Če je nepopolna vloga zavržena, ker je vložnik kljub pravilnemu pouku in opozorilu ni popravil, pač pa je to storil šele v pritožbi, zoper sklep o zavrženju, se pritožba zavrne kot neutemeljena.
Pritožbena navedba, da upniku ni bilo vročeno obvestilo o neuspešnem rubežu, ne drži, saj je bil njegov pooblaščenec navzoč na neuspešnem rubežu dne 26.5.19..; prav tako pa je bil (istega dne) tudi poučen, da lahko v roku 3 mesecev predlaga ponovni rubež, ker bo sicer sodišče izvršbo ustavilo. Tako mu dejstvo, da je bil rubež neuspešen, ni moglo ostati neznano.
ZPP (1977) člen 219, 299, 299/1, 219, 299, 299/1. ZOR člen 312, 312/1, 312, 312/1.
izpolnitev denarne obveznosti - povezanost trditev z dokazno ponudbo
Tožena stranka je v plačilu določno navedla, na kaj se nanaša (namen nakazila: plačilo predračunov za gradbeni material št. 110009 in 110013), s čimer je svojo denarno obveznost tudi veljavno izpolnila (glej 1. odstavek 312. člena ZOR).
Dokazni predlog je tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje na naroku z dne 18.2.1993 (red. št. 9 spisa) podala v zvezi z navedbami tožene stranke. Dokazno pravilo pa določa, da stranka lahko ponudi dokaze le za ugotovitev svojih navedb (glej 1. odstavek 299. člena in 219. člen ZPP).