Za zastopanje stranke pred sodiščem mora imeti odvetnik specialno pravdno pooblastilo, kar pomeni, da odvetnik v mejah pooblastil za stranko pred sodiščem opravlja posamezna pravdna dejanja. Iz predloženih okrožnic pa ne izhaja, da ima odvetnik tudi pooblastilo za zastopanje pooblastitelja pred sodiščem.
Dogovora pravdnih strank, ki je po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje vseboval tako predmet kot ceno, rok plačila, plačilo avansa, izročitev nezasedenega dela nepremičnine v posest zaradi izvedbe temeljite adaptacije, nikakor ni mogoče opredeliti drugače kot ustno sklenitev kupoprodajne pogodbe, saj so se stranke ne le zedinile o bistvenih sestavinah pogodbe (člen 26 ZOR), pač pa do pričetka spora v pretežnem delu tudi že izpolnile iz nje nastale obveznosti (plačilo avansa ter izročitev v posest razpoložljivih prostorov ter zemljišč zaradi izvedbe adaptacije). Zaradi tega, ker ni bila (še) pogodba sklenjena v pisni obliki, pa ji tudi ni mogoče odrekati veljavnosti (člen 73 ZOR) oziroma dejstvo, da stranke, ki so po ugotovitvah prvostopnega sodišča želele skleniti pogodbo še v pisni obliki, tega niso storile iz razloga, ker zapuščinski postopek, kjer sta nastopala toženca kot dediča, še ni bil končan (zaradi česar podatki o lastništvu nepremičnine še niso bili zanesljivo znani, prav tako pa ni bil možen zemljiškoknjižni prepis nepremičnine na ime obeh tožencev in posledično na tožničino ime), ne more sklenjeni pogodbi podeliti naravo zgolj predpogodbe po členu 45 ZOR. Da ni moglo iti zgolj za predpogodbo, ki je bila po prvostopnem sodišču v celoti izpolnjena, pa kaže tudi dejstvo, da med pravdnima strankama nesporno ni bila sklenjena še ena, torej glavna pogodba, saj se, kot pravilno opozarjata pritožnika, predpogodba lahko realizira le tako, da se sklene druga, glavna pogodba (prvi odstavek 45. člena ZOR).
Pritožnika imata tudi prav, da nedokončanost zapuščinskega postopka ni pravni razlog, ki bi lahko preprečil veljavno sklenitev kupoprodajne pogodbe, saj lastninska upravičenja zapustnika preidejo na dediče že z njegovo smrtjo, poleg tega sta toženca v obravnavanem primeru podedovala prav toliko, kolikor sta prodala tožnici. Sicer pa tudi iz zapuščinskega spisa Občinskega sodišča I v Ljubljani, opr.
št. I D 287/83 izhaja, da je bilo v času prodaje popolnoma jasno, kolikšen del nepremičnine bosta toženca v naravi dedovala.
Ob dejstvu razveze pogodbe se pritožbenemu sodišču ni potrebno ukvarjati s pritožbenim ugovorom, da do razveze predpogodbe (pogodbe) ni prišlo sporazumno, ker končno za obravnavano zadevo ni bistveno, ali je bila pogodba sporazumno razvezana ali pa jo je katera od strank razdrla, pač pa je v zvezi z odškodninskimi tožbenimi zahtevki oziroma terjatvami pravdnih strank za obravnavani primer pomembno to, da prvostopno sodišče pravilno ugotovi, katera od strank je povzročila (dokončno) neizpolnitev pogodbe.
Oškodovanec, ki je vinjen in brez razloga nadleguje goste v lokalu in jih poziva k pretepu in pri tem odriva goste je sokriv za nastalo škodo, ki mu jo povzroči eden izmed gostov z udarcem z roko.
pogodba o delu - odškodninska odgovornost - delovno razmerje
Razmerje med tožnikom in tožencem je imelo, ob dejstvu, da sta se za vsako vožnjo s tovornjakom dogovarjala sproti, znake pogodbe o delu (600. člen ZOR in naslednji) in ne delovnega razmerja (po določbah Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (v nadaljevanju ZTPDR)), kot je to zmotno zaključilo prvostopno sodišče. Zaradi navedenega je tudi morebitno odškodninsko odgovornost toženca, kot izvajalca del, potrebno presojati po splošnih določbah o odškodninski odgovornosti (154. člen ZOR in naslednji) in ne po določbah ZTPDR.
ZOR člen 198, 200, 198, 200. URS člen 35, 39, 35, 39.
gmotna škoda - negmotna škoda - odgovornost pravne osebe
Razžalitev oz. žalitev je pravni standard in je potrebno presojati, ali je zapis žaljiv za povprečnega bralca. Pri tem je pomembno tudi za kakšno zvrst pisanja gre in ali so vsebina zapisa trditve ali vrednost ocene, pri slednjih namreč ni mogoče dokazovati resničnosti, hkrati pa je prav zato pri povprečnem bralcu v odnosu do njih pričakovati določeno rezervo. Pravna oseba sama po sebi ni deliktno sposobna, pač pa odgovarja za ravnanje svojih delavcev, ki odgovarjajo po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti.
Mnenje izvedenca, ki ga je stranka sama pridobila pred pravdo, ni mogoče upoštevati kot mnenje izvedenca po določbah ZPP, če nasprotna stranka s tem mnenjem kot listinskim dokazom ne soglaša.
ZIP člen 55a, 55a/2, 55a, 55a/2. ZIZ člen 41, 41/3, 58, 58/4, 41, 41/3, 58, 58/4.
krajevna pristojnost
Upnik lahko v predlogu za izvršbo predlaga, naj se v primeru ugovora postopek nadaljuje pred sodiščem, pristojnim po dogovoru o krajevni pristojnosti. V takšnem primeru se sodišče prve stopnje izreče za krajevno nepristojno in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodišču.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je obtoženčevo pripravljenost za zdravljenje odvisnosti od mamil ocenilo kot tako tehtno olajševalno okoliščino, da mu je izreklo pogojno obsodbo, saj je prezrlo, da je enako pripravljenost izražal že ob dveh prejšnjih obsodbah za istovrstna kazniva dejanja, ki jih je storil zaradi pridobivanja sredstev za nakup mamil. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi državne tožilke ter namesto pogojne obsodbe izreklo obtožencu zaporno kazen.
Za obstoj kaznivega dejanja tatvine ne zadostuje zgolj to, da je obdolženi les posekal in si ga s prodajo prilastil, obstajati mora tudi njegova zavest o protipravnosti njegove prilastitve.
ZKP člen 371, 371/3, 506, 506/3, 371, 371/3, 506, 506/3.
preklic pogojne obsodbe
Dejstvo, da je opravilo sodišče sejo za preklic pogojne obsodbe brez navzočnosti obsojenke, ki je bila na prejšnjem naroku že zaslišana, za sejo je vabilo sprejela 12 dni pred sejo, opravičilo pa je sodišče sprejelo šele po končani seji, ne pomeni bistvene kršitve določil ZKP.
Če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni glede zastaralnih rokov, sodišče na podlagi določbe 3. čl. KZ uporabi zakon, ki določa krajše zastaralne roke, ker je ta za storilca milejši.
Pritožbena navedba, da upniku ni bilo vročeno obvestilo o neuspešnem rubežu, ne drži, saj je bil njegov pooblaščenec navzoč na neuspešnem rubežu dne 26.5.19..; prav tako pa je bil (istega dne) tudi poučen, da lahko v roku 3 mesecev predlaga ponovni rubež, ker bo sicer sodišče izvršbo ustavilo. Tako mu dejstvo, da je bil rubež neuspešen, ni moglo ostati neznano.
Dejstvo, da se obdolženka ni prepričala ali je prednostna cesta pri njenem vključevanju nanjo s stranske ceste prosta je v vzročni zvezi z nastalo posledico kljub nekoliko hitrejši od dovoljene vožnje oškodovanca saj je to, ob dejstvu, da ga je mogla pravočasno zaznati, pričakovati.
Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. Zato se ni mogoče zadovoljiti zgolj s posplošeno ugotovitvijo, da blokada žiro računa, s katerim stranka posluje, ne predstavlja neznatne škode.
Ugovor je potrebno šteti za obrazložen ter ravnati po 2. odst. 62. člena ZIZ, ker sodišče v izvršilnem postopku ne presoja pravilnosti izmer, ki so podlaga obračunu (uveljavljanim terjatvam), katerim dolžnik ugovarja; ali so te terjatve utemeljene oziroma v kolikšni višini glede na opravljena dela, bo namreč presojalo pristojno sodišče v postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZPP (1977) člen 219, 299, 299/1, 219, 299, 299/1. ZOR člen 312, 312/1, 312, 312/1.
izpolnitev denarne obveznosti - povezanost trditev z dokazno ponudbo
Tožena stranka je v plačilu določno navedla, na kaj se nanaša (namen nakazila: plačilo predračunov za gradbeni material št. 110009 in 110013), s čimer je svojo denarno obveznost tudi veljavno izpolnila (glej 1. odstavek 312. člena ZOR).
Dokazni predlog je tožeča stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje na naroku z dne 18.2.1993 (red. št. 9 spisa) podala v zvezi z navedbami tožene stranke. Dokazno pravilo pa določa, da stranka lahko ponudi dokaze le za ugotovitev svojih navedb (glej 1. odstavek 299. člena in 219. člen ZPP).
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21219
KZ člen 211, 211/1, 211, 211/1. ZKP člen 23, 23/1, 23, 23/1.
tatvina - predhodno vprašanje - priposestvovanje
Zaradi ugotovitve elementa kaznivega dejanja tatvine - tuja stvar - bo moralo sodišče prve stopnje kot predhodno vprašanje, rešiti vprašanje priposestvovanja zemljišča, na katerem je obdolženec posekal 15 dreves. Potrebno bo ugotoviti, ali so izpolnjene predpostavke - tako glede preteka časa kot dobre vere, za priposetvovanje zemljišča s strani obdolženca.
olajševalne okoliščine - odmera kazni - mladoletni otrok
Skrb za dva mladoletna otroka je pri odmeri kazni zapora tehtna olajševalna okoliščina. Če je sodišče prve stopnje ni upoštevalo, jo sme upoštevati sodišče druge stopnje tako, da zniža izrečeno kazen.
Če je nepopolna vloga zavržena, ker je vložnik kljub pravilnemu pouku in opozorilu ni popravil, pač pa je to storil šele v pritožbi, zoper sklep o zavrženju, se pritožba zavrne kot neutemeljena.