Z navedbami, da naj tretja oseba, ki je ženi dolžnika rekla, da "noče več slišati za naše (dolžnikovo) ime" in da dolžnik "z njihovo firmo nima nič več", poravna dolg dolžnika, dolžnik ne ugovarja niti temelju niti višini terjatve upnika oziroma ne navaja dejstev, ki se nanašajo na izterjevani dolg in ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična.
ZKP člen 371, 371/3, 506, 506/3, 371, 371/3, 506, 506/3.
preklic pogojne obsodbe
Dejstvo, da je opravilo sodišče sejo za preklic pogojne obsodbe brez navzočnosti obsojenke, ki je bila na prejšnjem naroku že zaslišana, za sejo je vabilo sprejela 12 dni pred sejo, opravičilo pa je sodišče sprejelo šele po končani seji, ne pomeni bistvene kršitve določil ZKP.
Za odločanje o pritožbah zoper sklepe katere izdaja sodnik posameznik okrajnega sodišča, kadar opravlja preiskovalna dejanja, je pristojen senat (čl. 25/VI ZKP) okrožnega sodišča in ne višje sodišče.
Rok, v katerem mora odločiti o pritožbi drugostopni organ, je instrukcijski. Zato zgolj zaradi prekoračitve tega roka še ni podana odškodninska odgovornost države.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL01573
ZOR člen 527, 527. ZGD člen 184, 232, 233, 313, 184, 232, 233, 313.
začasna odredba - predkupna pravica
Glede prenosa imenskih delnic je z ZGD predvidena kot omejitev le vinkulacija, določena v 233. členu ZGD, ki pa je s Statutom ni mogoče širiti.
Predkupna pravica je institut obligacijskega prava (primerjaj 527. člen ZOR), ki ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti, kot udeleženci teh razmerij. Statut pa je splošni pravni akt delniške družbe, ki opredeljuje njen namen, organizacijski ustroj in način njenega delovanja ter druga vprašanja, pomembna za družbo, v skladu z določbami 184. člena ZGD. Pravnotehnično urejanje predkupne pravice v ta avtonomni akt delniške družbe ne sodi, povsem izključeno pa je naziranje pritožbe o obligacijskopravnem učinku načina sprejetja Statuta konkretne delniške družbe (prim. 527. čl. v zv. z 10. čl. ZOR).
ZGD določa prednostno pravico obstoječih delničarjev do novih delnic (glej 313. člen ZGD in primerjaj 29. člen Statuta - A20) ter možnost s Statutom določene vezanosti prenosa imenskih delnic na odobritev družbe (glej 2. odstavek 233. člena ZGD). Drugih omejitev sicer proste prenosljivosti imenskih delnic ZGD ne določa.
Zaradi navedenega tudi pritožbeno sodišče meni, da določila 19. člena Statuta šeste upnice širijo določbe ZGD o omejevanju prenosa imenskih delnic.
Pogojno obsodbo z dodatnim pogojem, katerega obsojeni ne izpolni je mogoče preklicati in kazen izreči le po izteku leta dni po preteku preizkusne dobe.
Zaradi zamujenih rokov za ničnostno in izpodbojno tožbo ostaja (zaenkrat) neizpodbito dejstvo, da sta bili toženki s sklepom skupščine družbe izključeni kot družbenici. Pri tem pa za odločitev o zahtevku na ugotovitev, da nista družbenici, ni pomembno, da sta bili pred izključitvijo družbenici.
Pritožbena navedba, da upniku ni bilo vročeno obvestilo o neuspešnem rubežu, ne drži, saj je bil njegov pooblaščenec navzoč na neuspešnem rubežu dne 26.5.19..; prav tako pa je bil (istega dne) tudi poučen, da lahko v roku 3 mesecev predlaga ponovni rubež, ker bo sicer sodišče izvršbo ustavilo. Tako mu dejstvo, da je bil rubež neuspešen, ni moglo ostati neznano.
Če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni glede zastaralnih rokov, sodišče na podlagi določbe 3. čl. KZ uporabi zakon, ki določa krajše zastaralne roke, ker je ta za storilca milejši.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 371, 371/1, 371, 371/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prometna nesreča
Če dokazani oškodovančevi kršitvi cestno prometnih predpisov nista v vzročni zvezi s prometno nezgodo, ki je nastala zaradi obdolženčeva izsiljevanja prednosti, dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno.
Ker taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu takse v gotovini, se mu zaračuna in izterja kazenska taksa v višini 10% od dolžne takse (1. odst. 30. člena v zvezi s 3. odst. 29. člena ZST).
Če je nepopolna vloga zavržena, ker je vložnik kljub pravilnemu pouku in opozorilu ni popravil, pač pa je to storil šele v pritožbi, zoper sklep o zavrženju, se pritožba zavrne kot neutemeljena.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21219
KZ člen 211, 211/1, 211, 211/1. ZKP člen 23, 23/1, 23, 23/1.
tatvina - predhodno vprašanje - priposestvovanje
Zaradi ugotovitve elementa kaznivega dejanja tatvine - tuja stvar - bo moralo sodišče prve stopnje kot predhodno vprašanje, rešiti vprašanje priposestvovanja zemljišča, na katerem je obdolženec posekal 15 dreves. Potrebno bo ugotoviti, ali so izpolnjene predpostavke - tako glede preteka časa kot dobre vere, za priposetvovanje zemljišča s strani obdolženca.
Za obstoj kaznivega dejanja tatvine ne zadostuje zgolj to, da je obdolženi les posekal in si ga s prodajo prilastil, obstajati mora tudi njegova zavest o protipravnosti njegove prilastitve.
Če izvedenec psihiater ne more dati odgovora na vprašanje, ali je bil obtoženec v času storitve kaznivega dejanja pod vplivom zaužitih tablet apaurina (ker mu nista bila odvzeta kri in urin in ker ne ve, kako apaurin vpliva na obtoženčeve možgane), sme sodišče vprašanje obtoženčevih razumskih in voljnih sposobnosti v času storitve kaznivega dejanja presojati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi.
Vsaka stranka mora navesti dejstva na katera opira zahtevke oziroma s katerimi izpodbija navedbe nasprotnika in predložiti ustrezne dokaze, ki ta dejstva dokazujejo. Če tako ne ravna, odloči sodišče na podlagi navedb in dokazov, ki jih ima na razpolago.
delni umik predloga za izvršbo - pravni interes za pritožbo
Sklep o delni ustavitvi izvršbe (po delnem umiku predloga za izvršbo) za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi; zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. Zato se ni mogoče zadovoljiti zgolj s posplošeno ugotovitvijo, da blokada žiro računa, s katerim stranka posluje, ne predstavlja neznatne škode.
Sodnik posameznik pri okrajnem sodišču sme zavreči zahtevo za obnovo kazenskega postopka med drugim tudi v primeru, če dejstva in dokazi, navedeni v njej niso takšni, da bi se ta mogla dovoliti na njihovi podlagi.