kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20624
KZ člen 111, 111/1, 112, 112/6, 111, 111/1, 112, 112/6.
preizkus po uradni dolžnosti - zastaranje kazenskega pregona
Sodišče druge stopnje je izdalo zavrnilno sodbo v zvezi z dvema kaznivima dejanjema, za kateri je kazenski pregon absolutno zastaran.
Nov krivdorek pa je izreklo za nadaljevano kaznivo dejanje, v okviru katerega sta dve dejanji tudi absolutno zastarani in ju je zato iz novega krivdoreka izpustilo.
Sodišče prve stopnje je primerno obrazložilo, zakaj gre pri obtoženčevem ravnanju za sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja skupaj z neugotovljenimi osebami iz koristoljubnosti pri spravljanju večih oseb čez državno mejo. Dejansko stanje je zato pravilno in popolno ugotovljeno in sta bili zato obe pritožbi zavrnjeni kot neutemeljeni ter je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje.
Pogojno obsodbo z dodatnim pogojem, katerega obsojeni ne izpolni je mogoče preklicati in kazen izreči le po izteku leta dni po preteku preizkusne dobe.
Za odločanje o pritožbah zoper sklepe katere izdaja sodnik posameznik okrajnega sodišča, kadar opravlja preiskovalna dejanja, je pristojen senat (čl. 25/VI ZKP) okrožnega sodišča in ne višje sodišče.
Ker taksni zavezanec ni predložil potrdila o plačilu takse v gotovini, se mu zaračuna in izterja kazenska taksa v višini 10% od dolžne takse (1. odst. 30. člena v zvezi s 3. odst. 29. člena ZST).
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 371, 371/1, 371, 371/1.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - prometna nesreča
Če dokazani oškodovančevi kršitvi cestno prometnih predpisov nista v vzročni zvezi s prometno nezgodo, ki je nastala zaradi obdolženčeva izsiljevanja prednosti, dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno.
dokazovanje - dokazno breme - delno plačilo terjatve - pripoznava dolga
Če dolžnik kaj plača na račun upnika, se šteje, da je pripoznal svoj dolg. Vendar pa mora iz plačila vendarle izhajati, da pripoznava določen dolg, dolg po določenem računu.
Rok, v katerem mora odločiti o pritožbi drugostopni organ, je instrukcijski. Zato zgolj zaradi prekoračitve tega roka še ni podana odškodninska odgovornost države.
Če je sodišče prve stopnje preklicalo pogojno obsodbo zaradi delne neizpolnitve posebnega pogoja, sme sodišče druge stopnje takšno sodbo ne glede na dokazano delno neizpolnitev spremeniti in določiti novi rok za izpolnitev preostanka obveznosti, če je ta nesorazmeren sicer že izpolnjeni pretežni obveznosti (zamudne obresti niso plačane, glavnica pa je plačana).
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL01573
ZOR člen 527, 527. ZGD člen 184, 232, 233, 313, 184, 232, 233, 313.
začasna odredba - predkupna pravica
Glede prenosa imenskih delnic je z ZGD predvidena kot omejitev le vinkulacija, določena v 233. členu ZGD, ki pa je s Statutom ni mogoče širiti.
Predkupna pravica je institut obligacijskega prava (primerjaj 527. člen ZOR), ki ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti, kot udeleženci teh razmerij. Statut pa je splošni pravni akt delniške družbe, ki opredeljuje njen namen, organizacijski ustroj in način njenega delovanja ter druga vprašanja, pomembna za družbo, v skladu z določbami 184. člena ZGD. Pravnotehnično urejanje predkupne pravice v ta avtonomni akt delniške družbe ne sodi, povsem izključeno pa je naziranje pritožbe o obligacijskopravnem učinku načina sprejetja Statuta konkretne delniške družbe (prim. 527. čl. v zv. z 10. čl. ZOR).
ZGD določa prednostno pravico obstoječih delničarjev do novih delnic (glej 313. člen ZGD in primerjaj 29. člen Statuta - A20) ter možnost s Statutom določene vezanosti prenosa imenskih delnic na odobritev družbe (glej 2. odstavek 233. člena ZGD). Drugih omejitev sicer proste prenosljivosti imenskih delnic ZGD ne določa.
Zaradi navedenega tudi pritožbeno sodišče meni, da določila 19. člena Statuta šeste upnice širijo določbe ZGD o omejevanju prenosa imenskih delnic.
Zaradi zamujenih rokov za ničnostno in izpodbojno tožbo ostaja (zaenkrat) neizpodbito dejstvo, da sta bili toženki s sklepom skupščine družbe izključeni kot družbenici. Pri tem pa za odločitev o zahtevku na ugotovitev, da nista družbenici, ni pomembno, da sta bili pred izključitvijo družbenici.
Z navedbami, da naj tretja oseba, ki je ženi dolžnika rekla, da "noče več slišati za naše (dolžnikovo) ime" in da dolžnik "z njihovo firmo nima nič več", poravna dolg dolžnika, dolžnik ne ugovarja niti temelju niti višini terjatve upnika oziroma ne navaja dejstev, ki se nanašajo na izterjevani dolg in ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična.
ZOR člen 877, 877/3, 877/4, 877/5, 877, 877/3, 877/4, 877/5.
odstop od pogodbe
Potnik sicer sme v vsakem trenutku odstopiti od pogodbe o organiziranju potovanja, vendar mora v primeru, da odstopi od pogodbe potem, ko se je potovanje že začelo organizatorju plačati stroške naročenega, a neodpovedanega potovanja.
Ker pritožnik ni stranka oziroma taksni zavezanec, nima pravice vložiti pritožbo zoper izpodbijani sklep. Sodišče druge stopnje je zato njegovo pritožbo zavrglo kot nedovoljeno (smis. uporaba 1. odst. 365. člena ZPP/99).
Čeprav višine škode nastale z izvršitvijo kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po I. odst. čl. 224. KZ ni potrebno navesti v izreku sodbe, mora ta biti vsaj okvirno ugotovljena v obrazložitvi saj ima ta če ne drugega pomen pri izreku kazenske sankcije.
Če je obdolženec zmotno pričakoval, da bo oškodovanec v prepiru potegnil pištolo, in ga je dvakrat udaril v obraz, o silobranu (niti prekoračenem) ni mogoče govoriti.
Za obstoj kaznivega dejanja povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti je ob ugotovljeni hudi telesni poškodbi oškodovanca potrebna dokazanost kršitev ZTVCP s strani obdolženca.
ZIZ člen 71, 71/1, 71/1-1, 71/2, 71, 71/1, 71/1-1, 71/2.
predlog za odlog izvršbe - znatnejša škoda - revizija
Dolžnik ni izpolnil splošnega pogoja za odlog izvršbe iz 1. odst. 71. člena ZIZ, ni izkazal verjetnosti, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, saj dolžnik v predlogu za odlog izvršbe v tej smeri ni navedel nobenih dejstev ter predlagal nobenih dokazov.
Glede revizije (izrednega pravnega sredstva), vložene zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, kot o primeru za odlog izvršbe iz 1. tč. 1. odst. 71. člena ZIZ, je potrebno poudariti, da za odlog izvršbe ne zadostuje, da "uspeh revizije ni nemogoč", kot je to navedel dolžnik v predlogu za odlog, temveč bi moral dolžnik izkazati, da je uspeh revizije mogoč.