Sodišče prve stopnje je primerno obrazložilo, zakaj gre pri obtoženčevem ravnanju za sodelovanje pri izvršitvi kaznivega dejanja skupaj z neugotovljenimi osebami iz koristoljubnosti pri spravljanju večih oseb čez državno mejo. Dejansko stanje je zato pravilno in popolno ugotovljeno in sta bili zato obe pritožbi zavrnjeni kot neutemeljeni ter je bila potrjena sodba sodišča prve stopnje.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - uradna oseba
Direktor javnega zavoda, ki opravlja tipične poslovno vodstvene in zastopniške naloge, nima statusa uradne osebe. Javni zavod, opravlja javno službo in samo opravljanje javne službe ne pomeni izvajanja javnih pooblastil, ampak zgolj opravljanje dejavnosti, ki zadovoljuje splošne potrebe, zaradi česar za njih velja poseben javno pravni režim. Zato tudi samo dejstvo, da je javni zavod javna služba in da so ga ustanovile občine, katere dajejo soglasje k imenovanju direktorja, ne pomeni, da je s tem direktor zavoda pridobil tudi lastnost uradne osebe.
Če je sodišče prve stopnje preklicalo pogojno obsodbo zaradi delne neizpolnitve posebnega pogoja, sme sodišče druge stopnje takšno sodbo ne glede na dokazano delno neizpolnitev spremeniti in določiti novi rok za izpolnitev preostanka obveznosti, če je ta nesorazmeren sicer že izpolnjeni pretežni obveznosti (zamudne obresti niso plačane, glavnica pa je plačana).
Neznatna škoda je pravni standard, ki je odvisen od okoliščin konkretnega primera. Zato se ni mogoče zadovoljiti zgolj s posplošeno ugotovitvijo, da blokada žiro računa, s katerim stranka posluje, ne predstavlja neznatne škode.
dokazovanje - dokazno breme - delno plačilo terjatve - pripoznava dolga
Če dolžnik kaj plača na račun upnika, se šteje, da je pripoznal svoj dolg. Vendar pa mora iz plačila vendarle izhajati, da pripoznava določen dolg, dolg po določenem računu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STATUSNO PRAVO
VSL01573
ZOR člen 527, 527. ZGD člen 184, 232, 233, 313, 184, 232, 233, 313.
začasna odredba - predkupna pravica
Glede prenosa imenskih delnic je z ZGD predvidena kot omejitev le vinkulacija, določena v 233. členu ZGD, ki pa je s Statutom ni mogoče širiti.
Predkupna pravica je institut obligacijskega prava (primerjaj 527. člen ZOR), ki ureja obveznostna razmerja med pravnimi subjekti, kot udeleženci teh razmerij. Statut pa je splošni pravni akt delniške družbe, ki opredeljuje njen namen, organizacijski ustroj in način njenega delovanja ter druga vprašanja, pomembna za družbo, v skladu z določbami 184. člena ZGD. Pravnotehnično urejanje predkupne pravice v ta avtonomni akt delniške družbe ne sodi, povsem izključeno pa je naziranje pritožbe o obligacijskopravnem učinku načina sprejetja Statuta konkretne delniške družbe (prim. 527. čl. v zv. z 10. čl. ZOR).
ZGD določa prednostno pravico obstoječih delničarjev do novih delnic (glej 313. člen ZGD in primerjaj 29. člen Statuta - A20) ter možnost s Statutom določene vezanosti prenosa imenskih delnic na odobritev družbe (glej 2. odstavek 233. člena ZGD). Drugih omejitev sicer proste prenosljivosti imenskih delnic ZGD ne določa.
Zaradi navedenega tudi pritožbeno sodišče meni, da določila 19. člena Statuta šeste upnice širijo določbe ZGD o omejevanju prenosa imenskih delnic.
Sodišče je dolžno vsakokrat posebej in celovito presojati razloge za pripor in pogoje za njegovo nadomestitev z milejšimi ukrepi. Če bi bila teža oziroma "zavržnost" kaznivega dejanja res edini oziroma odločilni kriterij pri presoji navedenega vprašanja, kot se zdi pritožniku, bi to pomenilo, da bi sodišče moralo odslej v vseh primerih kaznivih dejanj, ki so lažja od kaznivega dejanja v zadevi, na katero se sklicuje pritožnik, pripor odpraviti oziroma ga nadomestiti z milejšim ukrepom; to pa bi bilo seveda nesmiselno in celo v nasprotju z načelom proste presoje dokazov pri ugotavljanju dejstev v zvezi s priporom.
ZOR člen 154, 154/2, 170, 171, 172, 175, 177, 154, 154/2, 170, 171, 172, 175, 177.
odškodninska odgovornost države - objektivna odgovornost - nevarna stvar
Pokojni Z.N. je brez večjih težav uspel pridobiti službeno orožje tudi v času, ko ni bil v službi, s tem pa je, kot pravilno zaključuje prvostopno sodišče, tožena stranka zanemarila svojo varstveno dolžnost in dopustila, da je storilec orožje vzel in ga kasneje tudi uporabil.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - razlogi za ugovor - sklep - pritožba
Res je sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku dne 20.1.1994 izdalo začasno odredbo, s katero je upniku prepovedalo razpolaganje s premičninami, ki jih ima dolžnica v skladišču, ul. M... in odločilo, da začasna odredba velja do konca izvršilnega postopka. Vendar pa pritožnica pri tem spregleda, da je sodišče prve stopnje na ugovor upnika dne 31.1.1994 sklep o začasni odredbi s sklepom z dne 26.5.1994, opr. št. I Ig 558/93-34 (l. št. 50), v celoti pravnomočno razveljavilo. Dolžnica torej nima izvršilnega naslova glede premičnih stvari, ki jih mora v tem postopku vrniti upniku (prim. 8. tč. 1. odst. 55. člena ZIZ), je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi ugovora v tem delu povsem pravilna in zakonita.
ZPP (1977) člen 154, 166, 354, 354/2, 154, 166, 354, 354/2. ZDR člen 89, 90, 89, 90.
disciplinska odgovornost - starejši delavec - olajševalne okoliščine
Dejstvo, da je bil delavec (tožnik) v času disciplinskega postopka star 49 let (sedaj 54) in je glede na delovno dobo starejši delavec, predstavlja olajševalno okoliščino, ki jo mora delodajalec v disciplinskem postopku upoštevati, saj v primeru prenehanja delovnega razmerja delavec nima kaj dosti možnosti za novo zaposlitev.
ZPP člen 358, 498, 358, 498. ZDSS člen 16, 16/2, 16, 16/2.
pritožba - sindikalni zastopnik - pooblaščenec
Ker je pritožbo vložil tožnikov pooblaščenec, ki ga je organizacija sindikata najela za zastopanje delavcev, pa le ta nima opravljenega pravniškega državnega izpita, se šteje, da je pritožba nedopustna, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - tuj državljan - begosumnost
Ker sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil obtoženec spoznan za krivega in po izreku je bil zoper njega podaljšan pripor tudi iz razloga po 1. tč. I. odst. 201. čl. ZKP, še ni pravnomočna, ni utemeljeno sklicevanje pritožnika, da podaljšanje pripora ni bilo potrebno, ker je po meddržavni pogodbi dovoljeno kazen izvršiti tudi v Republiki Hrvaški.
ZDSS člen 30, 32, 30, 32. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
odločba zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - procesna predpostavka
Po 39. in 32. členu ZDSS niso podani pogoji za vsebinsko obravnavanje odločbe toženca, če tožnik ni sprožil predhodnega postopka pri tožencu, temveč je vložil tožbo direktno na sodišče, zato se tožba zavrže.
Ker pritožba ni obrazložena, saj se zagovornik sklicuje na prej vloženo vlogo, v kateri se je izjavil o navedbah preiskovalne sodnice v predlogu za podaljšanje pripora, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno, saj glede na to, da pritožbeni razlogi niso bili navedeni, ni bilo moč preizkusiti pritožbenih navedb.
ZKP člen 352, 352/1, 352/1-1, 393, 352, 352/1, 352/1-1, 393.
obtožni predlog
Ker je oškodovanec kot tožilec dva dni po vložitvi obtožnega predloga ta predlog umaknil, je zato tekel kazenski postopek brez zahteve upravičenega tožilca. Zato je sodišče druge stopnje po členu 393 ZKP s sklepoma razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in zavrglo obtožbo po obtožnem predlogu oškodovanca kot tožilca.
stroški postopka - socialni spor - krivdno ravnanje toženca
Ne gre za stanje po 3. odst. 36. čl. ZDSS, po katerem bi moral tožnik povrniti tožencu stroške postopka, če vloži tožbo, ker se ne strinja s točkovanjem v okviru sprejetega javnega razpisa za oddajo stanovanj v najem socialnim upravičencem, kasneje pa tožbo umakne, ker se odloči reševati stanovanjsko vprašanje na drug način. Tožniku zaradi tega ni mogoče očitati krivdnega ravnanja oz. naključja, ki bi se njemu primerilo, zato po 1. odst. 36. člena ZDSS vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Podana je disciplinska odgovornost delavca, ki ravna malomarno, če z osebnim zdravnikom v naprej ne razčisti, ali ima do pregleda na zdravniški komisiji odobren bolniški stalež in v dneh do pregleda na zdravniški komisiji ostane doma, čeprav mu osebni zdravnik ni mogel (več) podaljšati bolniškega staleža, prav tako pa mu tudi zdravniška komisija ni potrdila bolniškega staleža za nazaj.
Za povzročeno škodo odgovarja povzročitelj. Zato tožena stranka ne more odgovarjati za ravnanje oseb, ki so tožnika, kot njenega delavca, napadle pri sestopu iz kabine tovornjaka tožene stranke ob njegovem postanku na obcestnem parkirišču na Madžarskem.
ZPP (1977) člen 373, 373-3, 373-4, 373, 373-3, 373-4. ZDR člen 35, 35. SKPG člen 12, 12, 12, 12, 12.
zaključek ocenjevanja presežnih delavcev - sprejem programa trajno presežnih delavcev
V postopku razreševanja trajnih presežkov je na prvi stopnji pri delodajalcu ocenjevanje delovne uspešnosti zaključeno s formalnim sprejemom programa trajnih presežkov v smislu določb 35. čl. ZDR.