Ob pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je obdolženec kupil nož prav z namenom, da bi ga uporabil ob fizičnem obračunu s sestro ter jo nato tudi z njim trikrat zabodel v predel trebuha in prsnega koša, pred tem pa jo večkrat udaril s pestmi in likalnikom, istočasno pa z nožen tudi lahko telesno poškodoval svojo staro mater, je nedvomno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki I.
odstavka 201. člena ZKP, saj je obdolženec tudi ob drugem pripornem naroku izkazoval sovražen odnos do oškodovanke, ki ji je le hitra zdravniška intervencija rešila življenje.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 201, 201/1, 201/1-1.
pripor - podaljšanje pripora - begosumnost
Trditve pritožbe, da ima obtoženec v Sloveniji urejeno bivališče, ker bi lahko prebival pri bivši ženi oziroma pri bratu, na obstoj pripornega razloga begosumnosti ne morajo vplivati. Obsojencu je bil leta 1993 izrečen varnostni ukrep oziroma stranska kazen izgona tujca iz države za čas desetih let, ki še vedno traja. Po odpustu z prestajanja kazni bi zato lahko obtoženec do izvršitve izgona začasno prebival le v Prehodnem domu za tujce.
Čim je stranko v pritožbenem postopku zastopal pooblaščenec, je sodišče bilo dolžno in upravičeno vsa pisanja (tudi opomin za plačilo sodne takse) vročiti pooblaščencu tožene stranke.
ZPPSL člen 142, 142/1, 144, 144/1, 142, 142/1, 144, 144/1.
prijava terjatve
Iz zapisnika o naroku za preizkus terjatev je razvidno, da je bila upnikova terjatev preizkušena in da jo je stečajni upravitelj v celoti prerekal, zato je bil napotitveni sklep pravilno izdan.
ZOR člen 277, 324, 324/2, 277, 324, 324/2. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - negativno dejstvo - dolžnikova zamuda - zamuda dolžnika - zamudne obresti
V ugovoru dolžnik navaja, da ni bil obveščen, da kar koli dolguje zavarovalnici, zato se ne čuti dolžnega plačati zakonitih zamudnih obresti. S tem smiselno zatrjuje, da ni bil obveščen o obstoju in višini upnikove terjatve, zato ni mogel priti v dolžniško zamudo in tako tudi ni nastala obveznost plačila zamudnih obresti. Ugovor, da dolžnik ni bil obveščen o obstoju in višini svoje obveznosti, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji.
Dolžnik za svoje trditve o plačilu dolga banki oz. o dogovoru za obročno plačilo ni predložil nobenih dokazil, zato ugovor glede tega dela upnikovega zahtevka ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZPP (1977) člen 373, 373-4. ZDSS člen 22. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 23, 23/4.
disciplinska kršitev - neopravičen izostanek z dela - invalidnost
Ne gre za očitno neupravičen izostanek delavca z dela, če se je delavec na delo javil, ni pa nastopil zato, ker delodajalec ni upošteval takratnega delavčevega zdravstvenega stanja in ga je poslal iz kadrovske službe k vodji delavnice, ki pa delavca ni razporedil na delo oz. mu ni posvetil nobene pozornosti, zaradi česar je delavec odšel domov.
Podlaga za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb 5. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR, so lahko le takšni delavčevi izostanki, ki so očitno neupravičeni.
Ker sta pogodbeni stranki v najemni pogodbi dogovorili za spremenljivo ceno najemnine in tudi točno določili kriterij za njeno spremembo (spremeni se za enak odstotek kot se spremeni vrednost točke za izračun revalorizirane vrednosti poslovnih prostorov in stanovanj in sprememba velja od objave v uradnem listu) je najemnik dolžan plačati tako spremenjeno ceno, ker v pravdi ni konkretno zatrjeval, v čem obračunana najemnina ni skladna s pogodbeno dogovorjenimi kriteriji.
ZPP (1977) člen 154, 155, 166, 154, 155, 166. ZDR člen 95, 95. ZTPDR člen 69, 69.
suspenz - uvedba disciplinskega postopka
Delavca, zoper katerega je delodajalec uvedel disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se v skladu z zakonom izreče prenehanje delovnega razmerja, je mogoče zakonito začasno odstraniti z dela, čeprav s svojim ravnanjem neposredno ne ogroža svoje življenje ali zdravje, življenje ali zdravje delavcev ali drugih oseb oz. ogroža materialna sredstva večje vrednosti ..., saj navedene okoliščine pomenijo razlog za začasno odstranitev le v drugih primerih, določenih s kolektivno pogodbo in zakonom.
KZ člen 217, 217/1. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11.
razlog - goljufija
Pritožba zagovornika ima prav, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker napadena sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, in sicer o obstoju velike premoženjske škode. Ta je v izreku sodbe opisana, zaradi česar je prvostopno sodišče obdolženčevo dejanje tudi pravno opredelilo kot kaznivo dejanje goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ, razlogih napadene sodbe pa sodišče prve stopnje tega kvalifikatornega znaka kaznivega dejanja ni z ničemer obrazložilo. To je v nasprotju z določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP.
pooblastilo - izjava pooblaščenca o pripoznavi terjatve - izdaja sodbe na podlagi pripoznave
Če je imel pooblaščenec - odvetnik tožene stranke pooblastilo za opravljanje procesnih dejanj, med ostalimi tudi za pripoznavo zahtevka, pri čemer je bila glede tega njegova izjava na naroku obravnave nedvomna in brez pridržka, so bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.
ZOR člen 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1, 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1.
cesija - ugovorni razlogi
Dogovor o cesiji terjatve je za cesusa abstraktni pravni posel, saj se zaradi cesije njegov pravni položaj ne spreminja (prim. 1. odst.
440. čl. ZOR). Ugovori, ki jih je tožena stranka kot cesus upravičena uveljavljati zoper tožečo stranko kot cesionarja, se lahko nanašajo le na obstoj cedirane terjatve, na razmerje, v katerem je terjatev nastala, torej na vse tiste ugovore, ki bi jih sicer imela proti cedentu, kot tudi ugovore ničnosti cesije. Glede na povedano se pritožbene trditve tožene stranke o podlagi cesijske pogodbe (o odplačni cesiji in zato odgovornosti cedenta za obstoj terjatve, cesiji v zavarovanje tožničine terjatve iz kreditne pogodbe sklenjene med tožečo stranko kot kreditojemalcem in G. p.o. kot kreditojemalcem z dne 1.2.1994) izkažejo kot neupoštevne, saj takih ugovorov cesus zoper cesionarja ne more uveljavljati.
Pritožba zagovornika obdolženca ima prav, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP s tem, ko je sodbo oprlo na izpovedbo priče, kriminalista UNZ, o tem, kaj mu je o obravnavanih kaznivih dejanjih povedal obdolženec. Izjave obdolžencev, dane organom kazenskega pregona, je po določbi prvega odstavka 83. člena ZKP potrebno izločiti iz kazenskega spisa, sodišče pa o vsebini teh izjav ne sme spraševati uradnih oseb, ki so jih sprejele, če jih v dokaznem postopku zasliši kot priče. V nobenem primeru pa nanje ne sme opreti sodbe.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - najemno razmerje
Izključna pristojnost okrajnega sodišča za spore iz najemnih in zakupnih razmerij se nanaša samo na tiste spore iz najemnih in zakupnih razmerij, ki jih ni mogoče opredeliti kot gospodarske spore, zato je tudi nasprotje med 4. točko 2. odst. 30. čl. ZPP in 6. točko 2. odst. 31. čl. ZPP samo navidezno. Spor iz najemnih in zakupnih razmerij ni spor o stvarnih temveč o obligacijskih pravicah, zato je za te spore med subjekti iz 1. odst. 481. čl. ZPP kot gospodarske spore izključno pristojno okrožno sodišče.
Pripravljalna vloga z dne 25.3.1999 za toženčev uspeh v pravdi sploh ni bila potrebna, saj toženec v njej ponavlja iste navedbe in prilaga iste dokaze, kot jih je že v ugovoru z dne 20.3.1995, zato stroški zanjo niso potrebni stroški v smislu 1. odst. 155. čl. ZPP.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 58, 58/3, 58, 58/3.
disciplinska kršitev - tatvina - kršitev delovne obveznosti na delu ali v zvezi z delom
Če delavka - trgovka stori tatvino v drugi prodajalni sicer iste trgovske mreže in zunaj delovnega časa, ne more biti odgovorna za storitev očitane hujše kršitve delovne obveznosti, ker njeno ravnanje ni bilo storjeno na delu ali v zvezi z njenim delom.
začasna odredba - krajevna pristojnost - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dopustitev in opustitev
Upnik je predlagal, da se z začasno odredbo prepove APP, podružnici L-Š., realizacija in izplačilo dveh akceptnih nalogov. Za izvršitev takšne začasne odredbe bi upnik lahko predlagal izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev in dobavo premičnin po 213. do 215. čl. ZIZ ali pa na dosego dejanj - obveznost vzdržati se realizacije akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. čl. ZIZ. Zato je v obravnavani zadevi potrebno določati krajevno pristojnost v smislu 1. odst. 266. čl. ZIZ glede na krajevno pristojnost sodišča, ki bi bilo pristojno za odločanje o izvršbi.
1. Če zaradi razveljavitve odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja odpade temelj, na podlagi katerega je delodajalec delavki izplačal odpravnino kot trajno presežni delavki, je delavka dolžna to odpravnino vrniti delodajalcu.
Zamudne obresti je v primeru neupravičene pridobitve dolžan plačati le nepošteni pridobitelj (214. čl. ZOR). Delavka je postala nepošteni pridobitelj z dnem, ko ji je bila vročena odločba pritožbenega sodišča, s katero je bila pravnomočno razveljavljena odločba o prenehanju delovnega razmerja.
2. Za zakonitost odločitve delodajalca o znižanju plače delavcem v poslovni enoti za 20 % po 2. odst. 16. čl.
Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem - Uradni list RS, št. 2/91, mora biti v sklepu o znižanju osnovnega osebnega dohodka opredeljen rok trajanja za izplačilo nižjih osebnih dohodkov, po tem roku pa mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov, skupaj s sindikati in o razlogih obvestiti delavce.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354, 354/2. ZDR člen 97, 97.
suspenz - razlogi za suspenz
Kazenski pregon zoper delavca ni zakoniti razlog za začasno odstanitev delavca z dela, razen če gre za obvezni suspenz zaradi pripora v smislu 97. člena ZDR.