ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11. ZOR člen 277, 279, 279/2, 600, 620, 620/1, 620/2, 620/5, 277, 279, 279/2, 600, 620, 620/1, 620/2, 620/5.
pogodba o delu - ugovor nekakovostne storitve - litispendenca
Ugovor tožene stranke, češ da je tožeča stranka toženi v zvezi z opravljenimi deli povzročila škodo, je samostojni zahtevek tožene stranke proti tožeči, ki bi ga tožena stranka morala uveljaviti bodisi s pobotnim ugovorom (v tem primeru bi bil takšen ugovor samostojni izključevalni ugovor) bodisi z nasprotno tožbo (prim. 5. odst. 620. čl. zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).
Ker računa s št. 1154 tožeča stranka od tožene sploh vtoževala ni, se s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ta račun, pritožbeno sodišče ni ukvarjalo. Drugih očitanih kršitev pritožba ne obrazlaga.
priznanje tuje sodne odločbe - oznaka pravdne stranke - javni red
Zaradi pomanjkljive označbe tožene stranke v sodbi, ki ne vsebuje niti naslova tožene stranke, ni razvidno, ali gre za pravno, ali za fizično osebo. Pravna oseba se individualizira s firmo - to je z imenom, s katerim družba posluje. Obvezna sestavina firme je tako imenovano fantazijsko ime, po katerem se družba razlikuje od firm drugih družb, ter označba pravno -organizacijske oblike družbe (primerjaj 12. in 19. čl. ZGD). Fizična oseba pa se individualizira z imenom in priimkom. Tožena stranka tako, kot je označena v citirani sodbi, ne izpolnjuje nobenega od zgoraj navedenih pogojev za individualizacijo, zato po slovenskem pravu ne more biti pravdna stranka. Priznanje take sodne odločbe bi bilo v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
nedopustnost izvršbe - lastninska pravica - gospodarski spor - izostanek strank z dveh zaporednih narokov - umik tožbe
V pravdi, ki teče po tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na stvareh, za katere tožeča stranka trdi, da je njihova lastnica, se ne uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Zato je z izdajo sklepa o umiku tožbe zaradi izostanka obeh pravdnih strank z dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Ne gre za nova dejstva in dokaze, ki naj bi se nanašali na tožnikovo pridobivanje dohodka v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi katerih bi tožena stranka lahko zahtevala obnovo postopka, če je bilo že v času sojenja znano, da je bil tožnik v času, ko je trajal spor, zaposlen pri drugem delodajalcu.
V spisu ni podlage za pritožbeno trditev, da dejanje tožene stranke ni bilo samovoljno. Predpostavlja se, da je toženka zaslišana kot stranka govorila resnico.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - nedopustnost izvršbe - poslovanje dolžnika
Pritožbena trditev, da podjetje začasno ne posluje, ne more biti ugovorni razlog za nedopustnost izvršbe. Začasno neposlovanje dolžnice se bo morda pokazalo kot ovira za uspešno izvedbo izvršbe, v kolikor dolžnica ne bo imela sredstev za poplačilo upnikove terjatve.
V tej fazi izvršilnega postopka pa dejstvo začasnega neposlovanja ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Slednje velja tudi za pritožbeno trditev, da je dolžnica notarski zapis podpisala pod prisilo. Dolžnica ne trdi, da je sprožila poseben pravdni postopek, v katerem izpodbija notarski zapis (primerjaj 3. odstavek 5. člena Zakona o notariatu).
ugovor zoper sklep o izvršbi - utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je z navedbo, da "ni dolžan toliko, kot je navedeno", smiselno ugovarjal višini izterjevanega zneska. Pri tem ni navedel razlogov, zakaj naj bi bila višina dolgovanega zneska manjša. Njegov ugovor je zato prepavšalen, da bi ga bilo sploh mogoče preizkusiti.
Takega ugovora glede na določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ ni moč šteti za obrazloženega.
V primeru, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazila o plačilu sodne takse (to je storil šele v pritožbenem postopku), pa se po 3. odstavku 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena Zakona o sodnih taksah izterja le kazenska taksa v višini 10%, vendar ne več kot 250 točk.
ZZZDR člen 128, 128. ZOR člen 112, 112/1, 308, 308/1, 112, 112/1, 308, 308/1. ZIZ člen 55, 55/8, 55, 55/8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava preživnine - nadomestna izpolnitev - izpodbojnost pogodbe
V konkretnem primeru je podan ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo. V sporazumu, ki sta ga sklenili zakonita zastopnica upnice in dolžnik se je zakonita zastopnica upnice strinjala z nakupom stanovanja na naslovu X. ulica 10 v kraju Y.. Z nakupom te nepremičnine je sprejela dolžnikovo obveznost iz ločitvenega sporazuma, ob tem pa se je tudi zavezala, da od dolžnika ne bo zahtevala plačevanja preživnine do hčerkinega 18. leta starosti. Ta sporazum je dopusten sporazum o nadomestni izpolnitvi preživninske obveznosti dolžnika (po 1. odst. 308. člena ZOR). V postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevano dejstvo, da je bila zakonita zastopnica upnice v podpis takega sporazuma "prisiljena", pa v tem postopku ne more biti pravno upoštevano. Sporazum namreč še vedno velja, saj upnica niti ni zatrjevala, da bi že dosegla prenehanje tega pravnega razmerja (po 1. odst. 112. člena ZOR).
ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1. ZPP člen 274, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14, 274, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 142, 142.
prekluzivni rok za sodno varstvo
Tožnik, kateremu je bila odpoved delovnega razmerja osebno vročena dne 31.5.1991 ter je vsebovala pravni pouk, kot je določen v 142. čl. Kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur.l. SRS, št. 18/89) bi moral v roku 15 dni od dne, ko je bil obveščen o odločitvi, vložiti tožbo. Ker tega ni storil v navedenem roku, se prepozna tožba zavrže.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje v prometu - škodo, ki jo povzroči motorno vozilo - vozilo, registrirano v tujini - pasivna legitimacija - odgovornost Slovenskega zavarovalnega biroja - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za škodo, ki je povzročena z motornim vozilom, registriranim v tujini, odgovarja Slovenski zavarovalni biro. Dejstvo, da biro za obravnavanje zahtevkov lahko pooblasti eno izmed zavarovalnic, ne more vplivati na pasivno legitimacijo.
Določbo 73. člena ZTLR je treba razumeti v sklopu celotnega instituta posestnega varstva, katero je prvenstveno naravnano na varovanje obstoječe dejanske oblasti nad stvarmi. Ni utemeljeno zaradi specifičnega posestnega "status", ki ga daje 73. člen tistim dedičem, ki dejanske oblasti nad stvarjo nimajo (in prav zato, ker je nimajo), odrekati varstva tistemu, ki je imel tako pred zapustnikovo smrtjo kot po njej, dejansko oblast nad stvarjo in mu to posest v njeni dotedanji vsebini in intenziteti celo onemogočati. Iz povedanega izhaja, da gre v razmerju med dedičem, ki ima le posest po 73. členu ZTLR in med dedičem, ki ima hkrati stvar tudi v dejanski oblasti, slednjemu (močnejše) posestno varstvo. S svojo odločitvijo, ko je v škodo močnejše posesti zavarovalo šibkejšo, pa je prvostopno sodišče tudi kršilo tožnikovo ustavno pravico do zasebnosti ter pravico do nedotakljivosti stanovanja, katera je opredeljena kot posebna človekova pravica v sklopu ustavnega varstva človekove zasebnosti (35. in 36. člen Ustave).
ZZT člen 2, 2/1, 2, 2/1. ZDSS člen 23, 23/3, 24, 24/1, 24/3, 23, 23/3, 24, 24/1, 24/3. ZTPDR člen 18, 18.
izvršljivost tožbenega zahtevka - prejemki iz delovnega razmerja
Del tožbenega zahtevka, ki se glasi, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti vse prejemke, ki mu gredo od dneva nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dalje, z zakonitimi zamudnimi obrestmi, v 8 dneh pod izvršbo, ni izvršljiv, zato mora sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku pozvati tožnika, da svoj zahtevek opredeli po višini.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil nobenih dokazov, saj ugovoru ni priložil nobenih dokazil o plačilu, niti pogodbe, na katero se sklicuje, niti česar koli drugega, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Povratnico o vročitvi sklepa o izvršbi sta podpisala dolžnikov pooblaščenec, ki je nanjo napisal datum vročitve "tretji februar 1999" in vročevalec, torej je sestavljena v skladu s 1. odst. 149. čl. ZPP-1977 in zato kot javna listina dokazuje, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen dne 3.2.1999. Dolžnik sploh ni določno navedel, katere "potrebne dokaze" naj izvede sodišče za ugotavljanje dejanskega datuma vročitve, saj ni sporočil imena osebe, ki naj bi sprejela sporno pošiljko, niti ni predložil nobenih listinskih dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe o napačno zapisanem datumu na vročilnici (poštna oddajna knjiga ipd.), niti predlagal kakšnih drugih dokazov, zato tudi ni uspel izpodbiti zakonske domneve, da je na vročilnici kot javni listini zapisani datum tudi resnični datum vročitve pošiljke dolžniku.
ZST člen 13, 13/2, 13/3, 13, 13/2, 13/3. ZPP člen 168, 168/4, 168/5, 169, 169/2, 168, 168/4, 168/5, 169, 169/2.
izterjava neplačane takse - kazenska taksa
Iz predloženih listin izhaja, da so imeli tožniki osnove za odmero dohodnine za leto 1998 (neto osnove po odbitku vseh prispevkov, preživninskih obveznosti in davčnih olajšav) v naslednjih zaokroženih zneskih: prvotožnik 3,000.000,00 SIT ali 250.000,00 SIT na mesec, drugotožnik 1,200.000,00 SIT ali 100.000,00 SIT na mesec, tretji, četrti in šesti tožnik 900.000,00 SIT ali 75.000,00 SIT na mesec in peti tožnik 2,600.000,00 SIT ali okoli 217.000,00 SIT na mesec. V obravnavanem postopku znaša priglašena vrednost spora 103,000.000,00 SIT, tožene stranke pa so dolžne plačati sodno takso 600.000,00 SIT.
Pritožbeno sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin, upoštevaje tudi vrednost spornega predmeta, ocenjuje, da bodo drugi, tretji, četrti in šesti tožnik zmogli plačilo sodne takse, če se jim omogoči plačevanje takse v več obrokih.
Nadalje je sodišče druge stopnje ugotovilo, da prvi in peti tožnik po svojih dohodkih zmoreta plačilo takse, zato je njuni pritožbi zavrnilo.