Če je upnik predlagal izvršbo (tudi) na premičninah, ki so last tretje osebe, pa ta v predlogu za izvršbo ni navedena kot dolžnik, je treba njen ugovor proti sklepu o izvršbi obravnavati kot ugovor tretjega, ne pa kot ugovor dolžnika.
priznanje tuje sodne odločbe - oznaka pravdne stranke - javni red
Zaradi pomanjkljive označbe tožene stranke v sodbi, ki ne vsebuje niti naslova tožene stranke, ni razvidno, ali gre za pravno, ali za fizično osebo. Pravna oseba se individualizira s firmo - to je z imenom, s katerim družba posluje. Obvezna sestavina firme je tako imenovano fantazijsko ime, po katerem se družba razlikuje od firm drugih družb, ter označba pravno -organizacijske oblike družbe (primerjaj 12. in 19. čl. ZGD). Fizična oseba pa se individualizira z imenom in priimkom. Tožena stranka tako, kot je označena v citirani sodbi, ne izpolnjuje nobenega od zgoraj navedenih pogojev za individualizacijo, zato po slovenskem pravu ne more biti pravdna stranka. Priznanje take sodne odločbe bi bilo v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
ZPPSL člen 15, 144, 144/3, 15, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl.
ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št.
26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena.
Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
Ne gre za nova dejstva in dokaze, ki naj bi se nanašali na tožnikovo pridobivanje dohodka v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi katerih bi tožena stranka lahko zahtevala obnovo postopka, če je bilo že v času sojenja znano, da je bil tožnik v času, ko je trajal spor, zaposlen pri drugem delodajalcu.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - nedopustnost izvršbe - poslovanje dolžnika
Pritožbena trditev, da podjetje začasno ne posluje, ne more biti ugovorni razlog za nedopustnost izvršbe. Začasno neposlovanje dolžnice se bo morda pokazalo kot ovira za uspešno izvedbo izvršbe, v kolikor dolžnica ne bo imela sredstev za poplačilo upnikove terjatve.
V tej fazi izvršilnega postopka pa dejstvo začasnega neposlovanja ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo. Slednje velja tudi za pritožbeno trditev, da je dolžnica notarski zapis podpisala pod prisilo. Dolžnica ne trdi, da je sprožila poseben pravdni postopek, v katerem izpodbija notarski zapis (primerjaj 3. odstavek 5. člena Zakona o notariatu).
Predlog za izvršbo je upnik vložil zaradi poplačila delno še neplačanih pravdnih stroškov, ki so mu bili priznani s pravnomočno sodbo in naloženi v plačilo stečajnima dolžnikoma kot toženi stranki. Po določilu 1. odst. 145. čl. ZPPSL so stroški stečajnega postopka tudi tisti stroški, ki nastanejo v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Po določilu 1. odst. 111. čl. ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika niti ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe, po določilu 4. odst. istega člena pa se prvi odstavek tega člena ne nanaša na stroške stečajnega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi
Trditve, da sklepa o izvršbi opr. št. ... zaradi blokade žiro računa vse do sredine septembra 1998, ni mogel izvršiti, pa so presplošne in nedokazane, zato jih ni moč preizkusiti. Sicer pa tudi ta trditev ni pravno upošteven ugovorni razlog, saj se ne nanaša na dovolitev izvršbe, ampak na opravljanje le-te. Zato za presojo odločitve o ugovoru zoper sklep o izvršbi ni pomembna. Za ta postopek pa so povsem neupoštevne tudi trditve o tem, da M.F., zoper katerega je bil izdan sklep o izvršbi opr. št. ..., od 15.2.1998 dalje pri dolžniku ni več zaposlen.
Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja radijskih in televizijskih sprejemnikov, načinu vodenja evidence ter pogojih in načinu plačevanja RTV naročnine člen 3, 5, 6.
obveznost plačevanja RTV naročnine - odjava, prenehanje dejavnosti
Postopek odjave sprejemnika toženčeve bivše žene je bil izveden v skladu z določbami pravilnika, toženec pa TV sprejemnika, za katerega je prevzel imetništvo, ni odjavil.
ugovor zoper sklep o izvršbi - utemeljenost ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je z navedbo, da "ni dolžan toliko, kot je navedeno", smiselno ugovarjal višini izterjevanega zneska. Pri tem ni navedel razlogov, zakaj naj bi bila višina dolgovanega zneska manjša. Njegov ugovor je zato prepavšalen, da bi ga bilo sploh mogoče preizkusiti.
Takega ugovora glede na določbo drugega odstavka 53. člena ZIZ ni moč šteti za obrazloženega.
Prvostopno sodišče je utemeljeno presojalo določilo 6. čl. pogodbe in obstoj naročnikovih izključnih pravic do zalaganja davčnih obrazcev in njihove prodaje, ki jih je naročnik s pogodbo prenesel na upnika. Da bi naročnik take pravice kot izključne lahko prenesel na upnika, bi jih moral imeti sam. Pritrditi je pri tem prvostopnemu sodišču, da predpisana vsebina in oblika davčnih obrazcev ne uživa avtorskopravne zaščite po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Izključne pravice do reproduciranja in distribuiranja (primerjaj 23. in 24. čl. ZASP) torej naročnik davčnih obrazcev ni imel. Kot rečeno pa implicite na tako pravico ni mogoče sklepati iz nalog naročnika, opredeljenih v 2. in 8. čl. ZDS. Oskrba trga z davčnimi obrazci ni izključna pravica naročnika in tudi ne sodi izključno v njegov delokrog.
ZIZ člen 53, 53/2-4, 61, 61/1, 53, 53/2-4, 61, 61/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica navaja v ugovoru dejstva, ki se nanašajo na njen socialni položaj, ta pa ne bi mogla pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka, četudi bi se izkazala za resnična. Ugovor zato ni obrazložen.
pogodba o trgovskem zastopanju - odstop od pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bila sporna primanjkljaja nadpovprečna v primerjavi z drugimi primerljivimi prodajalci. Prav to in pa dejstvo, da je do primanjkljajev prišlo praktično zaporedoma, del drugega primanjkljaja pa izvira med drugim iz predaje srečk v prodajo izven lokala v nasprotju z izrecnimi določili Pogodbe o poslovnem sodelovanju (prim. 13. čl. te pogodbe, priloga A 7), po prepričanju pritožbenega sodišča govori v prid presoji, da je bil odstop od pogodbe brez odpovednega roka upravičen. Takšno prepričanje dodatno utrjuje pravna narava sporne pogodbe, za katero je značilna zaupnost razmerja med pogodbenikoma. V konkretnem primeru pa je ta zaupnost še posebej poudarjena, saj je bil tožnik s pogodbo pooblaščen tudi za sklepanje pogodb v imenu in za račun toženke in za izvrševanje teh pogodb (2. čl. Pogodbe o poslovnem sodelovanju).
ZPPSL člen 15, 144, 144/3, 15, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
ZPPSL člen 37, 37/1, 59, 59/3, 37, 37/1, 59, 59/3. ZIZ člen 53, 53/2, 62, 62/2, 53, 53/2, 62, 62/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - sklep - pritožba - prisilna poravnava
V postopku izvršbe se presoja le, ali je dolžnik svoj ugovor obrazložil v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, torej ali je dolžnik navedel dejstva, s katerimi svoj ugovor utemeljuje in ali za svoje trditve prilaga dokaze, zato se sodišče v samo vsebinsko presojo ugovora ne more spuščati. Dolžnik je v ugovoru z dne 7.10.1999 navedel dejstva, s katerimi je nasprotoval izvršbi, za svoje trditve pa je predložil tudi dokaze, in sicer sklep o potrditvi prisilne poravnave. Res je, da iz tega sklepa ni razvidno, da je upnikova terjatev vključena v dolžnikove obveznosti, vendar to tudi ni nujno, saj ima po določilu 3. odst. 59. člena ZPPSL potrjena prisilna poravnava pravni učinek tudi proti upnikom, ki v postopku prisilne poravnave niso sodelovali.
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, kar pomeni, da sam zapis oporoke ni odočilen, temveč ugotavlja sodišče vsebino zapustnikove volje še na druge načine.
Povratnico o vročitvi sklepa o izvršbi sta podpisala dolžnikov pooblaščenec, ki je nanjo napisal datum vročitve "tretji februar 1999" in vročevalec, torej je sestavljena v skladu s 1. odst. 149. čl. ZPP-1977 in zato kot javna listina dokazuje, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen dne 3.2.1999. Dolžnik sploh ni določno navedel, katere "potrebne dokaze" naj izvede sodišče za ugotavljanje dejanskega datuma vročitve, saj ni sporočil imena osebe, ki naj bi sprejela sporno pošiljko, niti ni predložil nobenih listinskih dokazov, ki bi potrjevali njegove navedbe o napačno zapisanem datumu na vročilnici (poštna oddajna knjiga ipd.), niti predlagal kakšnih drugih dokazov, zato tudi ni uspel izpodbiti zakonske domneve, da je na vročilnici kot javni listini zapisani datum tudi resnični datum vročitve pošiljke dolžniku.