ZIZ člen 53, 53/2-4, 61, 61/1, 53, 53/2-4, 61, 61/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica navaja v ugovoru dejstva, ki se nanašajo na njen socialni položaj, ta pa ne bi mogla pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka, četudi bi se izkazala za resnična. Ugovor zato ni obrazložen.
priznanje tuje sodne odločbe - oznaka pravdne stranke - javni red
Zaradi pomanjkljive označbe tožene stranke v sodbi, ki ne vsebuje niti naslova tožene stranke, ni razvidno, ali gre za pravno, ali za fizično osebo. Pravna oseba se individualizira s firmo - to je z imenom, s katerim družba posluje. Obvezna sestavina firme je tako imenovano fantazijsko ime, po katerem se družba razlikuje od firm drugih družb, ter označba pravno -organizacijske oblike družbe (primerjaj 12. in 19. čl. ZGD). Fizična oseba pa se individualizira z imenom in priimkom. Tožena stranka tako, kot je označena v citirani sodbi, ne izpolnjuje nobenega od zgoraj navedenih pogojev za individualizacijo, zato po slovenskem pravu ne more biti pravdna stranka. Priznanje take sodne odločbe bi bilo v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
Sodišče odloča o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice v primeru, kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini zakon in kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini sodna odločba. Obravnavana zadeva, ko toženec v tožbi kot relevantno izpostavlja (smiselno zahteva ugotovitev), da je nujni dedič po pokojnem L. B. st., ker pa je njegov nujni delež prikrajšan, zahteva vrnitev dela darila v zapuščino, predstavlja primer, ko se po samem zakonu lastninska pravica na nepremičnini pridobi z nastopom določenega pravnega dogodka, v obravnavanem primeru torej z nastopom in izvedbo dedovanja, ker pa tožnik v zapuščinskem postopku očitno ni sodeloval, to nadomešča z vloženo tožbo v pravdnem postopku. (glej člen 36 ZTLR v zvezi s členom 34 in 38 ZD).
Predlog za izvršbo je upnik vložil zaradi poplačila delno še neplačanih pravdnih stroškov, ki so mu bili priznani s pravnomočno sodbo in naloženi v plačilo stečajnima dolžnikoma kot toženi stranki. Po določilu 1. odst. 145. čl. ZPPSL so stroški stečajnega postopka tudi tisti stroški, ki nastanejo v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Po določilu 1. odst. 111. čl. ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika niti ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe, po določilu 4. odst. istega člena pa se prvi odstavek tega člena ne nanaša na stroške stečajnega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil nobenih dokazov, saj ugovoru ni priložil nobenih dokazil o plačilu, niti pogodbe, na katero se sklicuje, niti česar koli drugega, zato je njegov ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker računa s št. 1154 tožeča stranka od tožene sploh vtoževala ni, se s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ta račun, pritožbeno sodišče ni ukvarjalo. Drugih očitanih kršitev pritožba ne obrazlaga.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjal obrazloženo. Navedel je namreč, da je obveznost do upnika poravnal, v dokaz tej navedbi pa se je skliceval na predlogu za izvršbo predloženo verodostojno listino.
ZPP člen 353, 353/1, 368, 498, 353, 353/1, 368, 498. ZDR člen 36, 36c, 36e, 36, 36c, 36e.
ukinitev delovnega mesta - združitev delovnega mesta z drugim delovnim mestom - trajno presežni delavec
Dejstvo, da je bilo delovno mesto tožnice "združeno z drugim delovnim mestom", še ne pomeni, da ni obstajala potreba po ukinitvi tožničinega delovnega mesta oz. da ni prišlo do zmanjšanja posameznih nalog, ki jih je pri tem opravljala tožnica. Tudi v primeru ukinitve nekega delovnega mesta to še ne pomeni, da so ukinjene oz. v organizaciji nepotrebne vse naloge in opravila, ki so vezana na to delovno mesto. Celo običajno je, da nekatera od opravil določenega delovnega mesta, ki je sicer formalno ukinjeno, ostanejo potrebna še naprej in sicer v istem ali manjšem obsegu, ali da celo ostanejo potrebna vsa opravila, vendar v manjšem obsegu, lahko pa pride zgolj do situacije, da delodajalec delovni proces organizira drugače, zaradi česar je potrebno tudi drugačno oblikovanje delovnih mest.
ZIZ sicer v 183. čl. predvideva tudi možnost prodaje s sklenitvijo neposredne pogodbe, vendar pa je takšno prodajo moč izpeljati le, če se o tem s pisnim sporazumom dogovorijo stranke in zastavni upnik. O takšnem načinu prodaje tedaj ne odloča sodišče, ki volje strank ne more nadomestiti, temveč prizadeti udeleženci izvršilnega postopka.
Tudi če bi bilo res, da je dal stečajni upravitelj upniku napačen podatek o roku za prijavo terjatve in bi upnik iz tega razloga prijavo vložil prepozno, bi bil sklep o zavrženju prijave zakonit.
ZPPSL člen 15, 144, 144/3, 15, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
V spisu ni podlage za pritožbeno trditev, da dejanje tožene stranke ni bilo samovoljno. Predpostavlja se, da je toženka zaslišana kot stranka govorila resnico.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - izvršba po uradni dolžnosti
Obravnavani izvršilni postopek po uradni dolžnosti se vodi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen. Česa takega dolžnik niti ne zatrjuje, temveč navaja ugovore, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku zaradi gospodarskega prestopka, v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe pa jih ne more več uspešno uveljavljati.
O predlogu za izdajo sodbe zaradi izostanka sodišče prve stopnje odloča na podlagi dejstev, na katere se opira tožbeni zahtevek. Če so ta v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožnik sam, ali z dejstvi, k so splošno znana, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.
Prvostopno sodišče je utemeljeno presojalo določilo 6. čl. pogodbe in obstoj naročnikovih izključnih pravic do zalaganja davčnih obrazcev in njihove prodaje, ki jih je naročnik s pogodbo prenesel na upnika. Da bi naročnik take pravice kot izključne lahko prenesel na upnika, bi jih moral imeti sam. Pritrditi je pri tem prvostopnemu sodišču, da predpisana vsebina in oblika davčnih obrazcev ne uživa avtorskopravne zaščite po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Izključne pravice do reproduciranja in distribuiranja (primerjaj 23. in 24. čl. ZASP) torej naročnik davčnih obrazcev ni imel. Kot rečeno pa implicite na tako pravico ni mogoče sklepati iz nalog naročnika, opredeljenih v 2. in 8. čl. ZDS. Oskrba trga z davčnimi obrazci ni izključna pravica naročnika in tudi ne sodi izključno v njegov delokrog.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11. ZOR člen 277, 279, 279/2, 600, 620, 620/1, 620/2, 620/5, 277, 279, 279/2, 600, 620, 620/1, 620/2, 620/5.
pogodba o delu - ugovor nekakovostne storitve - litispendenca
Ugovor tožene stranke, češ da je tožeča stranka toženi v zvezi z opravljenimi deli povzročila škodo, je samostojni zahtevek tožene stranke proti tožeči, ki bi ga tožena stranka morala uveljaviti bodisi s pobotnim ugovorom (v tem primeru bi bil takšen ugovor samostojni izključevalni ugovor) bodisi z nasprotno tožbo (prim. 5. odst. 620. čl. zakona o obligacijskih razmerjih, v nadaljevanju ZOR).
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZPP (1977) člen 117, 354, 354/2, 373, 373-4, 117, 354, 354/2, 373, 373-4. ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1.
vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog - zamuda roka zaradi neaktivnosti sindikata
Zamuda roka za vložitev tožbe zoper dokončni sklep delodajalca zaradi neaktivnosti sindikata, na katerega se je obrnila tožnica, ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Gre za notranje razmerje med tožnico in sindikatom. V kolikor je tožnica za zastopanje pooblastila sindikat in mu dala nalog za vložitev tožbe, bo lahko uveljavila zoper njega odškodnino zaradi škode, ki je nastala, ker tožbe ni pravočasno vložil.