Predlog za izvršbo je upnik vložil zaradi poplačila delno še neplačanih pravdnih stroškov, ki so mu bili priznani s pravnomočno sodbo in naloženi v plačilo stečajnima dolžnikoma kot toženi stranki. Po določilu 1. odst. 145. čl. ZPPSL so stroški stečajnega postopka tudi tisti stroški, ki nastanejo v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Po določilu 1. odst. 111. čl. ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika niti ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe, po določilu 4. odst. istega člena pa se prvi odstavek tega člena ne nanaša na stroške stečajnega postopka.
Za motilnost dejanja se ne zahteva naklep motilca, torej volja in zavest motiti prav določenega posestnika v njegovi posesti, pač pa zadostuje, da je posest enega od soposestnikov dejansko objektivno motena oziroma mu odvzeta, pa četudi je motilec želel motiti drugega soposestnika.
V spisu ni podlage za pritožbeno trditev, da dejanje tožene stranke ni bilo samovoljno. Predpostavlja se, da je toženka zaslišana kot stranka govorila resnico.
nedopustnost izvršbe - lastninska pravica - gospodarski spor - izostanek strank z dveh zaporednih narokov - umik tožbe
V pravdi, ki teče po tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na stvareh, za katere tožeča stranka trdi, da je njihova lastnica, se ne uporabljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Zato je z izdajo sklepa o umiku tožbe zaradi izostanka obeh pravdnih strank z dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.
Prvostopno sodišče je utemeljeno presojalo določilo 6. čl. pogodbe in obstoj naročnikovih izključnih pravic do zalaganja davčnih obrazcev in njihove prodaje, ki jih je naročnik s pogodbo prenesel na upnika. Da bi naročnik take pravice kot izključne lahko prenesel na upnika, bi jih moral imeti sam. Pritrditi je pri tem prvostopnemu sodišču, da predpisana vsebina in oblika davčnih obrazcev ne uživa avtorskopravne zaščite po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Izključne pravice do reproduciranja in distribuiranja (primerjaj 23. in 24. čl. ZASP) torej naročnik davčnih obrazcev ni imel. Kot rečeno pa implicite na tako pravico ni mogoče sklepati iz nalog naročnika, opredeljenih v 2. in 8. čl. ZDS. Oskrba trga z davčnimi obrazci ni izključna pravica naročnika in tudi ne sodi izključno v njegov delokrog.
ZST člen 13, 13/2, 13/3, 13, 13/2, 13/3. ZPP člen 168, 168/4, 168/5, 169, 169/2, 168, 168/4, 168/5, 169, 169/2.
izterjava neplačane takse - kazenska taksa
Iz predloženih listin izhaja, da so imeli tožniki osnove za odmero dohodnine za leto 1998 (neto osnove po odbitku vseh prispevkov, preživninskih obveznosti in davčnih olajšav) v naslednjih zaokroženih zneskih: prvotožnik 3,000.000,00 SIT ali 250.000,00 SIT na mesec, drugotožnik 1,200.000,00 SIT ali 100.000,00 SIT na mesec, tretji, četrti in šesti tožnik 900.000,00 SIT ali 75.000,00 SIT na mesec in peti tožnik 2,600.000,00 SIT ali okoli 217.000,00 SIT na mesec. V obravnavanem postopku znaša priglašena vrednost spora 103,000.000,00 SIT, tožene stranke pa so dolžne plačati sodno takso 600.000,00 SIT.
Pritožbeno sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin, upoštevaje tudi vrednost spornega predmeta, ocenjuje, da bodo drugi, tretji, četrti in šesti tožnik zmogli plačilo sodne takse, če se jim omogoči plačevanje takse v več obrokih.
Nadalje je sodišče druge stopnje ugotovilo, da prvi in peti tožnik po svojih dohodkih zmoreta plačilo takse, zato je njuni pritožbi zavrnilo.
O predlogu za izdajo sodbe zaradi izostanka sodišče prve stopnje odloča na podlagi dejstev, na katere se opira tožbeni zahtevek. Če so ta v nasprotju z dokazi, ki jih predloži tožnik sam, ali z dejstvi, k so splošno znana, sodišče tožbeni zahtevek zavrne.
priznanje tuje sodne odločbe - oznaka pravdne stranke - javni red
Zaradi pomanjkljive označbe tožene stranke v sodbi, ki ne vsebuje niti naslova tožene stranke, ni razvidno, ali gre za pravno, ali za fizično osebo. Pravna oseba se individualizira s firmo - to je z imenom, s katerim družba posluje. Obvezna sestavina firme je tako imenovano fantazijsko ime, po katerem se družba razlikuje od firm drugih družb, ter označba pravno -organizacijske oblike družbe (primerjaj 12. in 19. čl. ZGD). Fizična oseba pa se individualizira z imenom in priimkom. Tožena stranka tako, kot je označena v citirani sodbi, ne izpolnjuje nobenega od zgoraj navedenih pogojev za individualizacijo, zato po slovenskem pravu ne more biti pravdna stranka. Priznanje take sodne odločbe bi bilo v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije.
ZPP člen 353, 353/1, 368, 498, 353, 353/1, 368, 498. ZDR člen 36, 36c, 36e, 36, 36c, 36e.
ukinitev delovnega mesta - združitev delovnega mesta z drugim delovnim mestom - trajno presežni delavec
Dejstvo, da je bilo delovno mesto tožnice "združeno z drugim delovnim mestom", še ne pomeni, da ni obstajala potreba po ukinitvi tožničinega delovnega mesta oz. da ni prišlo do zmanjšanja posameznih nalog, ki jih je pri tem opravljala tožnica. Tudi v primeru ukinitve nekega delovnega mesta to še ne pomeni, da so ukinjene oz. v organizaciji nepotrebne vse naloge in opravila, ki so vezana na to delovno mesto. Celo običajno je, da nekatera od opravil določenega delovnega mesta, ki je sicer formalno ukinjeno, ostanejo potrebna še naprej in sicer v istem ali manjšem obsegu, ali da celo ostanejo potrebna vsa opravila, vendar v manjšem obsegu, lahko pa pride zgolj do situacije, da delodajalec delovni proces organizira drugače, zaradi česar je potrebno tudi drugačno oblikovanje delovnih mest.
Za pravilen materialnopravni zaključek o tem, da so mokre stopnice nevarna stvar, je treba ugotoviti predvsem, s kakšnim materialom so stopnice obložene. Šele takšna ugotovitev namreč nudi podlago za ugotovitev, ali taka obloga, če je mokra predstavlja povečano nevarnost padcev pri običajni pazljivosti, kljub dejstvu, da imajo stopnice na robu proti drsni plastični trak. Šele tako bo mogoče ugotoviti ali mokre stopnice, obložene s takšnim materialom povzročijo zdrs pri običajni pazljivosti (normalni hoji), čeprav imajo dodatno proti drsno zaščito.
V spisu ni nobenih dokazil o tem, da bi upnik oz. tožnik plačal takso za predlog za izvršbo in za opomin, niti tega ne trdi v pritožbi, zato je navedeno takso dolžan plačati. Ker takse ni plačal v predpisanem roku, je dolžan plačati tudi kazensko takso v višini 50 % neplačane takse.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje trditve, da je dolg do upnika poravnal z asignacijami, sklenjenimi s podjetjem A. in K. d.o.o., ni niti predložil niti predlagal nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZPPSL člen 15, 144, 144/3, 15, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
Sodišče odloča o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice v primeru, kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini zakon in kadar je pravni temelj pridobitve stvarnih pravic na nepremičnini sodna odločba. Obravnavana zadeva, ko toženec v tožbi kot relevantno izpostavlja (smiselno zahteva ugotovitev), da je nujni dedič po pokojnem L. B. st., ker pa je njegov nujni delež prikrajšan, zahteva vrnitev dela darila v zapuščino, predstavlja primer, ko se po samem zakonu lastninska pravica na nepremičnini pridobi z nastopom določenega pravnega dogodka, v obravnavanem primeru torej z nastopom in izvedbo dedovanja, ker pa tožnik v zapuščinskem postopku očitno ni sodeloval, to nadomešča z vloženo tožbo v pravdnem postopku. (glej člen 36 ZTLR v zvezi s členom 34 in 38 ZD).
ZIZ člen 21, 21/1, 23, 23/3, 21, 21/1, 23, 23/3. ZPP člen 180, 180/1, 180, 180/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - zapadlost terjatve - zapadlost - zamudne obresti - določenost zahtevka
Izjava o zapadlosti terjatve v smislu 3. odst. 23. čl. ZIZ je pogoj za izdajo sklepa o izvršbi glede glavnice. Za ugoditev obrestnemu delu zahtevka pa mora upnik določno navesti, od katerega datuma terja obresti za posamezne račune (prim. 1. odst. 180. čl. ZPP). Ker upnik niti v pritožbi ni navedel določnega datuma zapadlosti terjatve (trdi le, da so vse fakture "...zapadle že dve leti"), niti predložil kakšnih dokazil o zapadlosti, ni izkazal datuma zapadlosti terjatve, zato s sklepom o izvršbi tudi ni bilo mogoče ugoditi obrestnemu delu njegovega zahtevka.
V primeru, kadar taksni zavezanec ne predloži sodišču tudi dokazila o plačilu sodne takse (to je storil šele v pritožbenem postopku), pa se po 3. odstavku 29. člena v zvezi s 1. odstavkom 30. člena Zakona o sodnih taksah izterja le kazenska taksa v višini 10%, vendar ne več kot 250 točk.