stroški - odškodnina - povrnitev stroškov - nepravdni postopek
V denacionalizacijskem postopku določanje odškodnine je treba o povrnitvi stroškov postopka odločiti po pravilu, da stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
Določbo 73. člena ZTLR je treba razumeti v sklopu celotnega instituta posestnega varstva, katero je prvenstveno naravnano na varovanje obstoječe dejanske oblasti nad stvarmi. Ni utemeljeno zaradi specifičnega posestnega "status", ki ga daje 73. člen tistim dedičem, ki dejanske oblasti nad stvarjo nimajo (in prav zato, ker je nimajo), odrekati varstva tistemu, ki je imel tako pred zapustnikovo smrtjo kot po njej, dejansko oblast nad stvarjo in mu to posest v njeni dotedanji vsebini in intenziteti celo onemogočati. Iz povedanega izhaja, da gre v razmerju med dedičem, ki ima le posest po 73. členu ZTLR in med dedičem, ki ima hkrati stvar tudi v dejanski oblasti, slednjemu (močnejše) posestno varstvo. S svojo odločitvijo, ko je v škodo močnejše posesti zavarovalo šibkejšo, pa je prvostopno sodišče tudi kršilo tožnikovo ustavno pravico do zasebnosti ter pravico do nedotakljivosti stanovanja, katera je opredeljena kot posebna človekova pravica v sklopu ustavnega varstva človekove zasebnosti (35. in 36. člen Ustave).
pogodba o trgovskem zastopanju - odstop od pogodbe
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta bila sporna primanjkljaja nadpovprečna v primerjavi z drugimi primerljivimi prodajalci. Prav to in pa dejstvo, da je do primanjkljajev prišlo praktično zaporedoma, del drugega primanjkljaja pa izvira med drugim iz predaje srečk v prodajo izven lokala v nasprotju z izrecnimi določili Pogodbe o poslovnem sodelovanju (prim. 13. čl. te pogodbe, priloga A 7), po prepričanju pritožbenega sodišča govori v prid presoji, da je bil odstop od pogodbe brez odpovednega roka upravičen. Takšno prepričanje dodatno utrjuje pravna narava sporne pogodbe, za katero je značilna zaupnost razmerja med pogodbenikoma. V konkretnem primeru pa je ta zaupnost še posebej poudarjena, saj je bil tožnik s pogodbo pooblaščen tudi za sklepanje pogodb v imenu in za račun toženke in za izvrševanje teh pogodb (2. čl. Pogodbe o poslovnem sodelovanju).
V spor o deležu zakonca na skupnem premoženju sodišče upošteva tudi okoliščino, da je žena v celoti preživljala moža v času njegove nezaposlenosti in v tem času tudi sama preživljala oba otroka pravdnih strank.
ZPPSL člen 15, 144, 144/3, 15, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl.
ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št.
26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena.
Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
Upnik je sporočil pravilni naslov dolžnika, saj je sporočil naslov, ki je kot sedež dolžnika vpisan v sodni register. Glede na takšno stanje stvari sodišče prve stopnje ne bi smelo ustaviti postopka, temveč bi moralo opraviti nadomestno vročitev s pustitvijo obvestila o sodnem pisanju ter fikcijo vročitve v primeru nedviga pisanja v skladu z določili 141. čl. ZPP.
določitev preživnine - potrebe upravičenca - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče mora otrokove potrebe oceniti v denarju. Sodišče prve stopnje je presplošno zaključilo, da so otrokove potrebe od 30 - 40.000,00 SIT. Razlika med najnižjim in najvišjim zneskom je takšna, da sploh ni mogoče reči, da je sodišče otrokove potrebe ugotovilo.
V spisu ni nobenih dokazil o tem, da bi upnik oz. tožnik plačal takso za predlog za izvršbo in za opomin, niti tega ne trdi v pritožbi, zato je navedeno takso dolžan plačati. Ker takse ni plačal v predpisanem roku, je dolžan plačati tudi kazensko takso v višini 50 % neplačane takse.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sploh ni postavil nobenih konkretnih trditev, zakaj naj bi bil obračun obresti neupravičen. Razen zgoraj citirane povsem pavšalne navedbe dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, zato je dolžnikov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Ker računa s št. 1154 tožeča stranka od tožene sploh vtoževala ni, se s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ta račun, pritožbeno sodišče ni ukvarjalo. Drugih očitanih kršitev pritožba ne obrazlaga.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik za svoje trditve, da je dolg do upnika poravnal z asignacijami, sklenjenimi s podjetjem A. in K. d.o.o., ni niti predložil niti predlagal nobenega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je njegov ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega.
ZPPSL člen 144, 144/3, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
prijava terjatve - dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
Predlog za izvršbo je upnik vložil zaradi poplačila delno še neplačanih pravdnih stroškov, ki so mu bili priznani s pravnomočno sodbo in naloženi v plačilo stečajnima dolžnikoma kot toženi stranki. Po določilu 1. odst. 145. čl. ZPPSL so stroški stečajnega postopka tudi tisti stroški, ki nastanejo v pravdi zaradi ugotovitve obstoja prerekane terjatve. Po določilu 1. odst. 111. čl. ZPPSL od dneva začetka stečajnega postopka ni mogoče dovoliti zoper dolžnika niti ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe, po določilu 4. odst. istega člena pa se prvi odstavek tega člena ne nanaša na stroške stečajnega postopka.
ZIZ sicer v 183. čl. predvideva tudi možnost prodaje s sklenitvijo neposredne pogodbe, vendar pa je takšno prodajo moč izpeljati le, če se o tem s pisnim sporazumom dogovorijo stranke in zastavni upnik. O takšnem načinu prodaje tedaj ne odloča sodišče, ki volje strank ne more nadomestiti, temveč prizadeti udeleženci izvršilnega postopka.
ZPP člen 353, 353/1, 368, 498, 353, 353/1, 368, 498. ZDR člen 36, 36c, 36e, 36, 36c, 36e.
ukinitev delovnega mesta - združitev delovnega mesta z drugim delovnim mestom - trajno presežni delavec
Dejstvo, da je bilo delovno mesto tožnice "združeno z drugim delovnim mestom", še ne pomeni, da ni obstajala potreba po ukinitvi tožničinega delovnega mesta oz. da ni prišlo do zmanjšanja posameznih nalog, ki jih je pri tem opravljala tožnica. Tudi v primeru ukinitve nekega delovnega mesta to še ne pomeni, da so ukinjene oz. v organizaciji nepotrebne vse naloge in opravila, ki so vezana na to delovno mesto. Celo običajno je, da nekatera od opravil določenega delovnega mesta, ki je sicer formalno ukinjeno, ostanejo potrebna še naprej in sicer v istem ali manjšem obsegu, ali da celo ostanejo potrebna vsa opravila, vendar v manjšem obsegu, lahko pa pride zgolj do situacije, da delodajalec delovni proces organizira drugače, zaradi česar je potrebno tudi drugačno oblikovanje delovnih mest.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjal obrazloženo. Navedel je namreč, da je obveznost do upnika poravnal, v dokaz tej navedbi pa se je skliceval na predlogu za izvršbo predloženo verodostojno listino.
Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja radijskih in televizijskih sprejemnikov, načinu vodenja evidence ter pogojih in načinu plačevanja RTV naročnine člen 3, 5, 6.
obveznost plačevanja RTV naročnine - odjava, prenehanje dejavnosti
Postopek odjave sprejemnika toženčeve bivše žene je bil izveden v skladu z določbami pravilnika, toženec pa TV sprejemnika, za katerega je prevzel imetništvo, ni odjavil.