Če pa se izvršba ustavi, če predlagana izvršilna dejanja niso bila uspešna, zaradi česar upnik niti delno ni poplačan, ni logično, da bi bilo drugače, če je upnik ostal po uspešni izpeljavi vseh predlaganih izvršilnih dejanj le delno poplačan.
ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2. ZPP člen 155, 155/1, 155/2, 155, 155/1, 155/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - stroški izvršilnega postopka
Sodišče prve stopnje je že upoštevalo upnikov dopis, v katerem upnik sporoča, da je dolžnik deloma poravnal terjatev. Iz navedenega dopisa ne izhaja, da bi dolžnik v celoti poravnal terjatev, kot slednji neutemeljeno zatrjuje v ugovoru, drugega dopisa upnika pa v spisu ni in ga tudi dolžnik ni priložil svojemu ugovoru. Prav tako dolžnik ni priložil potrdila o plačilu preostanka dolga, na katerega se sklicuje v svojem ugovoru, zato da ugovora ni obrazložil v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Dolžnik je plačal del dolga še pred vložitvijo predloga za izvršbo.
Glede na takšno stanje stvari bi načeloma upnik res ne bil upravičen do (vseh) stroškov izvršilnega postopka, vendar so priglašeni stroški v okviru najnižjih možnih tarifnih postavk Taksne in Odvetniške tarife za konkretno vlogo in opravilo, zato bi upnik tudi v primeru, če bi vložil predlog za izvršbo samo za 30.000,00 SIT, bil upravičen do povrnitve stroškov izvršilnega postopka v enaki višini, kot jih uveljavlja v konkretnem primeru, zato so bili priglašeni stroški za obravnavani postopek potrebni.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ugovarjal obrazloženo. Navedel je namreč, da je obveznost do upnika poravnal, v dokaz tej navedbi pa se je skliceval na predlogu za izvršbo predloženo verodostojno listino.
ZPPSL člen 144, 144/3, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
prijava terjatve - dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
Za pravilen materialnopravni zaključek o tem, da so mokre stopnice nevarna stvar, je treba ugotoviti predvsem, s kakšnim materialom so stopnice obložene. Šele takšna ugotovitev namreč nudi podlago za ugotovitev, ali taka obloga, če je mokra predstavlja povečano nevarnost padcev pri običajni pazljivosti, kljub dejstvu, da imajo stopnice na robu proti drsni plastični trak. Šele tako bo mogoče ugotoviti ali mokre stopnice, obložene s takšnim materialom povzročijo zdrs pri običajni pazljivosti (normalni hoji), čeprav imajo dodatno proti drsno zaščito.
Za motilnost dejanja se ne zahteva naklep motilca, torej volja in zavest motiti prav določenega posestnika v njegovi posesti, pač pa zadostuje, da je posest enega od soposestnikov dejansko objektivno motena oziroma mu odvzeta, pa četudi je motilec želel motiti drugega soposestnika.
ZZZDR člen 128, 128. ZOR člen 112, 112/1, 308, 308/1, 112, 112/1, 308, 308/1. ZIZ člen 55, 55/8, 55, 55/8.
ugovor zoper sklep o izvršbi - izterjava preživnine - nadomestna izpolnitev - izpodbojnost pogodbe
V konkretnem primeru je podan ugovorni razlog iz 8. točke 55. člena ZIZ, ki preprečuje izvršbo. V sporazumu, ki sta ga sklenili zakonita zastopnica upnice in dolžnik se je zakonita zastopnica upnice strinjala z nakupom stanovanja na naslovu X. ulica 10 v kraju Y.. Z nakupom te nepremičnine je sprejela dolžnikovo obveznost iz ločitvenega sporazuma, ob tem pa se je tudi zavezala, da od dolžnika ne bo zahtevala plačevanja preživnine do hčerkinega 18. leta starosti. Ta sporazum je dopusten sporazum o nadomestni izpolnitvi preživninske obveznosti dolžnika (po 1. odst. 308. člena ZOR). V postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjevano dejstvo, da je bila zakonita zastopnica upnice v podpis takega sporazuma "prisiljena", pa v tem postopku ne more biti pravno upoštevano. Sporazum namreč še vedno velja, saj upnica niti ni zatrjevala, da bi že dosegla prenehanje tega pravnega razmerja (po 1. odst. 112. člena ZOR).
ZST člen 13, 13/2, 13/3, 13, 13/2, 13/3. ZPP člen 168, 168/4, 168/5, 169, 169/2, 168, 168/4, 168/5, 169, 169/2.
izterjava neplačane takse - kazenska taksa
Iz predloženih listin izhaja, da so imeli tožniki osnove za odmero dohodnine za leto 1998 (neto osnove po odbitku vseh prispevkov, preživninskih obveznosti in davčnih olajšav) v naslednjih zaokroženih zneskih: prvotožnik 3,000.000,00 SIT ali 250.000,00 SIT na mesec, drugotožnik 1,200.000,00 SIT ali 100.000,00 SIT na mesec, tretji, četrti in šesti tožnik 900.000,00 SIT ali 75.000,00 SIT na mesec in peti tožnik 2,600.000,00 SIT ali okoli 217.000,00 SIT na mesec. V obravnavanem postopku znaša priglašena vrednost spora 103,000.000,00 SIT, tožene stranke pa so dolžne plačati sodno takso 600.000,00 SIT.
Pritožbeno sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin, upoštevaje tudi vrednost spornega predmeta, ocenjuje, da bodo drugi, tretji, četrti in šesti tožnik zmogli plačilo sodne takse, če se jim omogoči plačevanje takse v več obrokih.
Nadalje je sodišče druge stopnje ugotovilo, da prvi in peti tožnik po svojih dohodkih zmoreta plačilo takse, zato je njuni pritožbi zavrnilo.
S tem, ko je tožeča stranka v predpisanem 8-dnevnem roku po odkritju stvarne napake obvestila prodajalca, si je zagotovila pravice iz 488. člena ZOR oziroma pravico do vložitve tožbe (iz 500. člena ZOR) Po opravljenem "popravilu", ki ni bilo uspešno, ni bilo potrebno v roku 8 dni (483. člen ZOR) prodajalca ponovno obvestiti o napaki, ki ni bila odpravljena. S tem, ko je prodajalec izrecno zatrdil, da prodaja vozilo, ki ni karambolirano, kasneje pa se je ugotovilo, da je bilo vozilo poškodovano in popravljeno, je prodal stvar, ki ni imela lastnosti, ki je bila izrečno dogovorjena.
Ker je zavarovalnica plačala oškodovancu odškodnino ima proti lastnemu zavarovancu regresni zahtevek, ki pa ni odškodnina. Zato začne teči zastaralni 3 letni rok od dneva izplačila odškodnine oškodovancu in ne od takrat ko je oškodovanec zvedel za škodo.
Obdolžencu je bilo vabilo za glavno obravnavo poslano na njegov domači naslov ter skladno z določbama 118. člena in prvega odstavka 119. člena ZKP dne 17.8.1999 vročeno enemu izmed njegovih družinskih članov. Obdolžencu je bilo tako vabilo na glavno obravnavo pravilno vročeno (obdolženec pa izostanka z glavne obravnave tudi ni opravičil) in ker je bil predtem že zaslišan, so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca. Obdolženec pa je bil v vabilu (skladno z določbo drugega odstavka 439. člena ZKP) poučen tudi o svojim pravicah, opozorjen, da se bo glavna obravnava opravila v njegovi nenavzočnosti, če bodo zato podani zakonski pogoji (člen 442/I ZKP) in tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo drugega odstavka 368. člena ZKP štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe in je zato pravilno z izpodbijanim sklepom pritožbo obdolženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrglo.
Pisna odredba sodnika administrativni delavki za razpis glavne obravnave, je procesno dejanje, ki meri na pregon storilca kaznivega dejanja ter je bilo zato z njo prekinjeno relativno zastaranje kazenskega pregona. Pritožbo obdolženčevega zagovornika, ki je menil obratno, je zato pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno.
Tudi kričanje pravne zastopnice na glavni obravnavi, ko jo je pravi zastopnik nasprotne stranke žalil in kričal nanjo, pri tem pa se nobeden od njiju ni pokoril ukazu sodnika, je podlaga za kaznovanje po 304. čl. v zvezi s 11. čl. ZPP.
ZIZ člen 13, 13/1, 17, 17/2-1, 13, 13/1, 17, 17/2-1.
izvršilni naslov
Sodba domačega sodišča je primeren izvršilni naslov in zato tudi v primeru, da je upnik tuj državljan, ni potrebno ugotavljati vzajemnosti pri izvrševanju sodnih odločb med državo, katere državljan je upnik in našo državo.