Določbo 73. člena ZTLR je treba razumeti v sklopu celotnega instituta posestnega varstva, katero je prvenstveno naravnano na varovanje obstoječe dejanske oblasti nad stvarmi. Ni utemeljeno zaradi specifičnega posestnega "status", ki ga daje 73. člen tistim dedičem, ki dejanske oblasti nad stvarjo nimajo (in prav zato, ker je nimajo), odrekati varstva tistemu, ki je imel tako pred zapustnikovo smrtjo kot po njej, dejansko oblast nad stvarjo in mu to posest v njeni dotedanji vsebini in intenziteti celo onemogočati. Iz povedanega izhaja, da gre v razmerju med dedičem, ki ima le posest po 73. členu ZTLR in med dedičem, ki ima hkrati stvar tudi v dejanski oblasti, slednjemu (močnejše) posestno varstvo. S svojo odločitvijo, ko je v škodo močnejše posesti zavarovalo šibkejšo, pa je prvostopno sodišče tudi kršilo tožnikovo ustavno pravico do zasebnosti ter pravico do nedotakljivosti stanovanja, katera je opredeljena kot posebna človekova pravica v sklopu ustavnega varstva človekove zasebnosti (35. in 36. člen Ustave).
stroški - odškodnina - povrnitev stroškov - nepravdni postopek
V denacionalizacijskem postopku določanje odškodnine je treba o povrnitvi stroškov postopka odločiti po pravilu, da stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine.
Ker računa s št. 1154 tožeča stranka od tožene sploh vtoževala ni, se s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na ta račun, pritožbeno sodišče ni ukvarjalo. Drugih očitanih kršitev pritožba ne obrazlaga.
ZTPDR člen 83, 83/1, 83, 83/1. ZPP člen 274, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14, 274, 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-2, 339/2-6, 339/2-7, 339/2-8, 339/2-11, 339/2-12, 339/2-14. Kolektivna pogodba o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki člen 142, 142.
prekluzivni rok za sodno varstvo
Tožnik, kateremu je bila odpoved delovnega razmerja osebno vročena dne 31.5.1991 ter je vsebovala pravni pouk, kot je določen v 142. čl. Kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Ur.l. SRS, št. 18/89) bi moral v roku 15 dni od dne, ko je bil obveščen o odločitvi, vložiti tožbo. Ker tega ni storil v navedenem roku, se prepozna tožba zavrže.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje v prometu - škodo, ki jo povzroči motorno vozilo - vozilo, registrirano v tujini - pasivna legitimacija - odgovornost Slovenskega zavarovalnega biroja - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Za škodo, ki je povzročena z motornim vozilom, registriranim v tujini, odgovarja Slovenski zavarovalni biro. Dejstvo, da biro za obravnavanje zahtevkov lahko pooblasti eno izmed zavarovalnic, ne more vplivati na pasivno legitimacijo.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - izvršba po uradni dolžnosti
Obravnavani izvršilni postopek po uradni dolžnosti se vodi na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani. Na pravnomočnost izvršilnega naslova je izvršilno sodišče vezano, vse dokler ni izvršilni naslov z izrednimi pravnimi sredstvi spremenjen ali razveljavljen. Česa takega dolžnik niti ne zatrjuje, temveč navaja ugovore, ki bi jih moral uveljavljati že v postopku zaradi gospodarskega prestopka, v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočne sodbe pa jih ne more več uspešno uveljavljati.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik sploh ni postavil nobenih konkretnih trditev, zakaj naj bi bil obračun obresti neupravičen. Razen zgoraj citirane povsem pavšalne navedbe dolžnik ugovora ni z ničemer obrazložil, zato je dolžnikov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja radijskih in televizijskih sprejemnikov, načinu vodenja evidence ter pogojih in načinu plačevanja RTV naročnine člen 5, 6, 7, 8.
televizijska naročnina
Toženec RTV sprejemnika ob prodaji ni odjavil v skladu z določbami pravilnika.
ZPPSL člen 144, 144/3, 144, 144/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
prijava terjatve - dvakrat obravnavana terjatev - prerekanje terjatve
Kako sodišče postopa takrat, kadar stečajni upravitelj prereka terjatev upnika zato, ker jo je dvakrat prijavil stečajnemu senatu, iz ZPPSL ne izhaja. Za take primere je na podlagi določila 15. čl. ZPPSL treba uporabiti Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). Ta v 1. odst. 274. čl. določa, da sodišče med drugim tožbo zavrže tudi takrat, kadar ugotovi, da o tožbenem zahtevku že teče pravda ali da je stvar že pravnomočno razsojena. Kadar torej stečajni senat ugotovi, da je upnik dvakrat prijavil isto terjatev, na podlagi določila 1. odst. 274. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZPPSL njegovo drugo prijavo zavrže, ne da bi jo sploh izročil v preizkušanje stečajnemu upravitelju.
Prvostopno sodišče je utemeljeno presojalo določilo 6. čl. pogodbe in obstoj naročnikovih izključnih pravic do zalaganja davčnih obrazcev in njihove prodaje, ki jih je naročnik s pogodbo prenesel na upnika. Da bi naročnik take pravice kot izključne lahko prenesel na upnika, bi jih moral imeti sam. Pritrditi je pri tem prvostopnemu sodišču, da predpisana vsebina in oblika davčnih obrazcev ne uživa avtorskopravne zaščite po Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju ZASP). Izključne pravice do reproduciranja in distribuiranja (primerjaj 23. in 24. čl. ZASP) torej naročnik davčnih obrazcev ni imel. Kot rečeno pa implicite na tako pravico ni mogoče sklepati iz nalog naročnika, opredeljenih v 2. in 8. čl. ZDS. Oskrba trga z davčnimi obrazci ni izključna pravica naročnika in tudi ne sodi izključno v njegov delokrog.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Kadar je med dediči spor o vračunanju daril v dedne deleže in o obsegu zapuščinskega premoženja, sodišče zapuščinski postopek prekine in dediče napoti na pravdo.
S tem, ko je tožeča stranka v predpisanem 8-dnevnem roku po odkritju stvarne napake obvestila prodajalca, si je zagotovila pravice iz 488. člena ZOR oziroma pravico do vložitve tožbe (iz 500. člena ZOR) Po opravljenem "popravilu", ki ni bilo uspešno, ni bilo potrebno v roku 8 dni (483. člen ZOR) prodajalca ponovno obvestiti o napaki, ki ni bila odpravljena. S tem, ko je prodajalec izrecno zatrdil, da prodaja vozilo, ki ni karambolirano, kasneje pa se je ugotovilo, da je bilo vozilo poškodovano in popravljeno, je prodal stvar, ki ni imela lastnosti, ki je bila izrečno dogovorjena.
Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine preživnine pravilno upoštevalo tako potrebe otroka, kot tudi zmožnosti obeh staršev. Kljub temu, da ima tožnica nekoliko boljšo plačo (približno 15.000,00 SIT več), je pravilno ovrednotilo tožničino vsakodnevno skrb za mladoletnega sina in določilo da vsaka od pravdnih strank za preživljanje prispeva polovico. Na višino preživnine ne vpliva dejstvo, da drugi sin pravdnih strank, ki je polnoleten, živi skupaj s tožencem. Starši so namreč v skladu z določbo 1. odstavka 123. člena ZZZDR dolžni preživljati svoje otroke po polnoletnosti le, če se ti redno šolajo.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno poučilo obdolženca ob razglasitvi sodbe o njegovi pravici do pritožbe ter dolžnosti napovedi pritožbe v roku 8 dni, je potrebno šteti, da se je obdolženec pravici do pritožbe odpovedal, ker pritožbe v navedenem roku ni napovedal ter je bilo zato potrebno njegovo pritožbo zoper sodbo zavreči kot nedovoljeno.
Obdolžencu je bilo vabilo za glavno obravnavo poslano na njegov domači naslov ter skladno z določbama 118. člena in prvega odstavka 119. člena ZKP dne 17.8.1999 vročeno enemu izmed njegovih družinskih članov. Obdolžencu je bilo tako vabilo na glavno obravnavo pravilno vročeno (obdolženec pa izostanka z glavne obravnave tudi ni opravičil) in ker je bil predtem že zaslišan, so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca. Obdolženec pa je bil v vabilu (skladno z določbo drugega odstavka 439. člena ZKP) poučen tudi o svojim pravicah, opozorjen, da se bo glavna obravnava opravila v njegovi nenavzočnosti, če bodo zato podani zakonski pogoji (člen 442/I ZKP) in tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo drugega odstavka 368. člena ZKP štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe in je zato pravilno z izpodbijanim sklepom pritožbo obdolženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrglo.
Ker tožeča stranka ni dokazala lastninske pravice na vpisani parceli, je v tej zadevi vprašljiva odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka umakniti ograjo.
Ker je zavarovalnica plačala oškodovancu odškodnino ima proti lastnemu zavarovancu regresni zahtevek, ki pa ni odškodnina. Zato začne teči zastaralni 3 letni rok od dneva izplačila odškodnine oškodovancu in ne od takrat ko je oškodovanec zvedel za škodo.