Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine preživnine pravilno upoštevalo tako potrebe otroka, kot tudi zmožnosti obeh staršev. Kljub temu, da ima tožnica nekoliko boljšo plačo (približno 15.000,00 SIT več), je pravilno ovrednotilo tožničino vsakodnevno skrb za mladoletnega sina in določilo da vsaka od pravdnih strank za preživljanje prispeva polovico. Na višino preživnine ne vpliva dejstvo, da drugi sin pravdnih strank, ki je polnoleten, živi skupaj s tožencem. Starši so namreč v skladu z določbo 1. odstavka 123. člena ZZZDR dolžni preživljati svoje otroke po polnoletnosti le, če se ti redno šolajo.
Prodajna pogodba ni verodostojna listina na podlagi katere bi bilo mogoče izdati sklep o izvršbi, zato se upnik v pritožbi zoper razveljavitev 2. točke izreka sklepa o izvršbi ne more utemeljeno sklicevati na določila te pogodbe.
Izrek v sodbi, da je bil obdolženec nosilec obrti in da preživnine ni plačeval, čeprav je prejemal finančna sredstva, je nepopolen, saj ne vsebuje navedbe tistih okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da se je obdolženec, ki je bil objektivno sposoben preživnine plačati, plačilu teh obveznosti izognil.
Poštni pečat - R na originalni kuverti, v kateri je pritožba prispela na sodišče, nedvoumno dokazuje datum priporočene oddaje na pošti in s tem (ne)pravočasnost vložitve.
postavitev skrbnika ali zastopnika - sporočitev dolžnikovega naslova - zavrženje tožbe
Sodišče ne sme zavreči tožbe iz razloga, da tožeča stranka ni sporočila točnega naslova tožene stranke, dokler ne odloči o predlogu tožeče stranke za postavitev začasnega zastopnika.
Dejstvo, da je toženec neznanega prebivališča in zastopan po začasnem skrbniku, ni pravnopomembna okoliščina, ki bi lahko vplivala na njegovo dolžnost povrnitve pravdnih stroškov.
Sodišče prve stopnje je pravilno določilo mejo na podlagi močnejše pravice, ker vrednost spornega zemljišča ne presega vrednosti 2.000.000,00 SIT (od 1.1.1995, torej od uveljavitve ZS o pristojnosti sodnika posameznika) v skladu z dol. 1. odst. 136. čl. ZNP.
ZTLR člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZPP člen 12, 12/1, 12/1-2, 12, 12/1, 12/1-2.
predhodno vprašanje
V odškodninski pravdi zaradi pobiranja sadja je treba predhodno ugotoviti čigavo je drevo oz. na čigavem zemljišču je rastlo. Solastninsko vprašanje je predhodno vprašanje.
Ker je tožeča stranka v zahtevanem roku za popravo tožbe dejansko tožbo popravila in jo pravočasno poslala sodišču, je zavrženje tožbe po četrtem odstavku 108. člena ZPP nezakonito.
Ker je iz povratnice, ki ima moč javne listine razvidno, da je toženec prejel tožbo s pozivom za odgovor na tožbo, njegova trditev, da mu tožba ni bila vročena in da je povratnico podpisala druga oseba, ne da bi ponudil kakršnekoli dokaze za neresničnost podatkov v povratnici, ni pravno upoštevna, zato ne gre za kršitev določb 318. čl. in 7. in 8. točke 339. čl. ZPP.
Obdolžencu je bilo vabilo za glavno obravnavo poslano na njegov domači naslov ter skladno z določbama 118. člena in prvega odstavka 119. člena ZKP dne 17.8.1999 vročeno enemu izmed njegovih družinskih članov. Obdolžencu je bilo tako vabilo na glavno obravnavo pravilno vročeno (obdolženec pa izostanka z glavne obravnave tudi ni opravičil) in ker je bil predtem že zaslišan, so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca. Obdolženec pa je bil v vabilu (skladno z določbo drugega odstavka 439. člena ZKP) poučen tudi o svojim pravicah, opozorjen, da se bo glavna obravnava opravila v njegovi nenavzočnosti, če bodo zato podani zakonski pogoji (člen 442/I ZKP) in tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo drugega odstavka 368. člena ZKP štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe in je zato pravilno z izpodbijanim sklepom pritožbo obdolženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrglo.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno poučilo obdolženca ob razglasitvi sodbe o njegovi pravici do pritožbe ter dolžnosti napovedi pritožbe v roku 8 dni, je potrebno šteti, da se je obdolženec pravici do pritožbe odpovedal, ker pritožbe v navedenem roku ni napovedal ter je bilo zato potrebno njegovo pritožbo zoper sodbo zavreči kot nedovoljeno.
Kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi se lahko stori le v aktivni obliki (ko storilec s silo ali grožnjo prepreči uradni osebi uradno dejanje ali pa jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje), ne pa v pasivni obliki (n.pr. neposlušnost do odredb uradne osebe). Takšno aktivno ravnanje obtoženega usmerjeno v preprečitev uradnega dejanja uradne osebe, pa ne izhaja ne iz opisa dejanja v izreku sodbe, ne iz razlogov izpodbijane sodbe. Sila obtoženca (iztrganje iz policistovih rok) ni bila usmerjena zoper policista, temveč je bila le obtoženčev poskus bega pred policistom.
Takšne reakcije oseb (storilcev prekrškov ali kaznivih dejanj) ob prijetju, ko se te osebe skušajo prijetju izogniti tudi z iztrganjem iz policistovih rok, pa ni moč šteti kot poskus preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Če dolžnik nima več nadomestnih stvari, ki so predmet izvršbe, to ni razlog za ustavitev izvršbe. 800 kg sena, ki je predmet izvršbe, je nadomestna stvar, in če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da ga dolžnik nima več, ne bo ovire za nadaljevanje izršbe po pravilih iz določb 217. člena ZIZ.
Pisna odredba sodnika administrativni delavki za razpis glavne obravnave, je procesno dejanje, ki meri na pregon storilca kaznivega dejanja ter je bilo zato z njo prekinjeno relativno zastaranje kazenskega pregona. Pritožbo obdolženčevega zagovornika, ki je menil obratno, je zato pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno.
Tudi kričanje pravne zastopnice na glavni obravnavi, ko jo je pravi zastopnik nasprotne stranke žalil in kričal nanjo, pri tem pa se nobeden od njiju ni pokoril ukazu sodnika, je podlaga za kaznovanje po 304. čl. v zvezi s 11. čl. ZPP.