Po načelu superficies solo cedit premičnina priraste k nepremičnini in lastnik nepremičnine postane tudi lastnik premičnine. Vendar pa je od tega načela dopustiti tudi nekaj izjem, ki imajo za posledico lastninsko pravico v korist različnih lastnikov na zemljišču in na njem zgrajeni stavbi, njuna stvarna pravica, na podlagi katere sme graditelj na tujem zemljišču zgraditi svojo stavbo, pa ne postane tudi lastnik zemljišča.
Dejstvo, da je toženec neznanega prebivališča in zastopan po začasnem skrbniku, ni pravnopomembna okoliščina, ki bi lahko vplivala na njegovo dolžnost povrnitve pravdnih stroškov.
S tem, ko je tožeča stranka v predpisanem 8-dnevnem roku po odkritju stvarne napake obvestila prodajalca, si je zagotovila pravice iz 488. člena ZOR oziroma pravico do vložitve tožbe (iz 500. člena ZOR) Po opravljenem "popravilu", ki ni bilo uspešno, ni bilo potrebno v roku 8 dni (483. člen ZOR) prodajalca ponovno obvestiti o napaki, ki ni bila odpravljena. S tem, ko je prodajalec izrecno zatrdil, da prodaja vozilo, ki ni karambolirano, kasneje pa se je ugotovilo, da je bilo vozilo poškodovano in popravljeno, je prodal stvar, ki ni imela lastnosti, ki je bila izrečno dogovorjena.
ZIZ člen 13, 13/1, 17, 17/2-1, 13, 13/1, 17, 17/2-1.
izvršilni naslov
Sodba domačega sodišča je primeren izvršilni naslov in zato tudi v primeru, da je upnik tuj državljan, ni potrebno ugotavljati vzajemnosti pri izvrševanju sodnih odločb med državo, katere državljan je upnik in našo državo.
Kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi se lahko stori le v aktivni obliki (ko storilec s silo ali grožnjo prepreči uradni osebi uradno dejanje ali pa jo na enak način prisili, da opravi uradno dejanje), ne pa v pasivni obliki (n.pr. neposlušnost do odredb uradne osebe). Takšno aktivno ravnanje obtoženega usmerjeno v preprečitev uradnega dejanja uradne osebe, pa ne izhaja ne iz opisa dejanja v izreku sodbe, ne iz razlogov izpodbijane sodbe. Sila obtoženca (iztrganje iz policistovih rok) ni bila usmerjena zoper policista, temveč je bila le obtoženčev poskus bega pred policistom.
Takšne reakcije oseb (storilcev prekrškov ali kaznivih dejanj) ob prijetju, ko se te osebe skušajo prijetju izogniti tudi z iztrganjem iz policistovih rok, pa ni moč šteti kot poskus preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.
Ker dolžnik ne navaja dejstev in ne ponuja dokazov, v zvezi s terjatvijo, ki jo uveljavlja upnik na podlagi verodostojne listine, je bilo treba ugovor zavrniti. Pač pa ima upnik prav, da je samo delno skrčil predlog, zato niso podani pogoji za ustavitev izvršbe, kot je sodišče prve stopnje zmotno odločilo.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20959
KZ člen 211, 211/1, 211, 211/1. ZKP člen 358, 358-3, 358, 358-3.
oprostitev - kaznivo dejanje - tatvina
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje utemeljeno oprostilo obdolženca obtožbe oškodovanca kot tožilca, da je brez dovoljenja posekal in si protipravno prilastil večjo količino lesa.
Njegov zagovor, da je oškodovanec kot tožilec sam odkazal les preko dovoljenih količin, so potrdile tri zaslišane priče, njihove trditve pa so posredno potrjene z ugotovitvijo izvedenca gozdarske stroke, da je bilo oškodovancu kot tožilcu plačana bistveno večja količina hlodovine, kot bi jo bilo mogoče pridobiti iz zakonito odkazanih dreves za sečnjo. Pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
Če dolžnik nima več nadomestnih stvari, ki so predmet izvršbe, to ni razlog za ustavitev izvršbe. 800 kg sena, ki je predmet izvršbe, je nadomestna stvar, in če se bo v nadaljevanju postopka izkazalo, da ga dolžnik nima več, ne bo ovire za nadaljevanje izršbe po pravilih iz določb 217. člena ZIZ.
Izrek v sodbi, da je bil obdolženec nosilec obrti in da preživnine ni plačeval, čeprav je prejemal finančna sredstva, je nepopolen, saj ne vsebuje navedbe tistih okoliščin, iz katerih bi bilo razvidno, da se je obdolženec, ki je bil objektivno sposoben preživnine plačati, plačilu teh obveznosti izognil.
Ker tožeča stranka ni dokazala lastninske pravice na vpisani parceli, je v tej zadevi vprašljiva odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka umakniti ograjo.
ZTLR člen 27, 27/1, 27, 27/1. ZPP člen 12, 12/1, 12/1-2, 12, 12/1, 12/1-2.
predhodno vprašanje
V odškodninski pravdi zaradi pobiranja sadja je treba predhodno ugotoviti čigavo je drevo oz. na čigavem zemljišču je rastlo. Solastninsko vprašanje je predhodno vprašanje.
Ker je tožeča stranka v zahtevanem roku za popravo tožbe dejansko tožbo popravila in jo pravočasno poslala sodišču, je zavrženje tožbe po četrtem odstavku 108. člena ZPP nezakonito.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Kadar je med dediči spor o vračunanju daril v dedne deleže in o obsegu zapuščinskega premoženja, sodišče zapuščinski postopek prekine in dediče napoti na pravdo.
ZOR člen 380, 380/3, 919, 919/2, 380, 380/3, 919, 919/2.
zavarovalna pogodba - regresni zahtevek zavarovalnice proti sklenitelju zavarovanja - zastaralni rok
Za regresni zahtevek velja isti zastaralni rok kot za zahtevek, prenesen z zakonito cesijo, pri čemer je treba za začetek teka zastaralnega roka upoštevati tisti čas, ko je ugotovljen obstoj zahtevka in znesek.
Ker je sodišče prve stopnje pravilno poučilo obdolženca ob razglasitvi sodbe o njegovi pravici do pritožbe ter dolžnosti napovedi pritožbe v roku 8 dni, je potrebno šteti, da se je obdolženec pravici do pritožbe odpovedal, ker pritožbe v navedenem roku ni napovedal ter je bilo zato potrebno njegovo pritožbo zoper sodbo zavreči kot nedovoljeno.
Obdolžencu je bilo vabilo za glavno obravnavo poslano na njegov domači naslov ter skladno z določbama 118. člena in prvega odstavka 119. člena ZKP dne 17.8.1999 vročeno enemu izmed njegovih družinskih članov. Obdolžencu je bilo tako vabilo na glavno obravnavo pravilno vročeno (obdolženec pa izostanka z glavne obravnave tudi ni opravičil) in ker je bil predtem že zaslišan, so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca. Obdolženec pa je bil v vabilu (skladno z določbo drugega odstavka 439. člena ZKP) poučen tudi o svojim pravicah, opozorjen, da se bo glavna obravnava opravila v njegovi nenavzočnosti, če bodo zato podani zakonski pogoji (člen 442/I ZKP) in tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo drugega odstavka 368. člena ZKP štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe in je zato pravilno z izpodbijanim sklepom pritožbo obdolženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrglo.