Sodišče prve stopnje je pravilno določilo mejo na podlagi močnejše pravice, ker vrednost spornega zemljišča ne presega vrednosti 2.000.000,00 SIT (od 1.1.1995, torej od uveljavitve ZS o pristojnosti sodnika posameznika) v skladu z dol. 1. odst. 136. čl. ZNP.
Prodajna pogodba ni verodostojna listina na podlagi katere bi bilo mogoče izdati sklep o izvršbi, zato se upnik v pritožbi zoper razveljavitev 2. točke izreka sklepa o izvršbi ne more utemeljeno sklicevati na določila te pogodbe.
Ker je iz povratnice, ki ima moč javne listine razvidno, da je toženec prejel tožbo s pozivom za odgovor na tožbo, njegova trditev, da mu tožba ni bila vročena in da je povratnico podpisala druga oseba, ne da bi ponudil kakršnekoli dokaze za neresničnost podatkov v povratnici, ni pravno upoštevna, zato ne gre za kršitev določb 318. čl. in 7. in 8. točke 339. čl. ZPP.
prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Kadar je med dediči spor o vračunanju daril v dedne deleže in o obsegu zapuščinskega premoženja, sodišče zapuščinski postopek prekine in dediče napoti na pravdo.
Ker je zavarovalnica plačala oškodovancu odškodnino ima proti lastnemu zavarovancu regresni zahtevek, ki pa ni odškodnina. Zato začne teči zastaralni 3 letni rok od dneva izplačila odškodnine oškodovancu in ne od takrat ko je oškodovanec zvedel za škodo.
Poštni pečat - R na originalni kuverti, v kateri je pritožba prispela na sodišče, nedvoumno dokazuje datum priporočene oddaje na pošti in s tem (ne)pravočasnost vložitve.
Služnost je stvarna pravica na tuji stvari, zaradi katere je lastnik dolžan, da v pogledu svoje stvari (le) nekaj trpi ali opusti, imetnik pravice pa je upravičen, da to stvar v določenem obsegu uživa. Pravilen je iz tega izpeljan prvostopni zaključek, da toženka kot služnostna zavezanka iz tega naslova v nobenem primeru ni zavezana k nekemu aktivnemu ravnanju (prvi odst. 49. člena ZTLR) -prav tako pa tudi ne iz kakšnega drugega naslova, saj sodišče prve stopnje ni ugotovilo nobenega toženkinega protipravnega posega v tožnikovo pravico služnosti, ki bi terjal morebitno restitucijo oz. vzpostavitev prejšnjega stanja.
ZOR člen 380, 380/3, 919, 919/2, 380, 380/3, 919, 919/2.
zavarovalna pogodba - regresni zahtevek zavarovalnice proti sklenitelju zavarovanja - zastaralni rok
Za regresni zahtevek velja isti zastaralni rok kot za zahtevek, prenesen z zakonito cesijo, pri čemer je treba za začetek teka zastaralnega roka upoštevati tisti čas, ko je ugotovljen obstoj zahtevka in znesek.
Za predlog s katerim se uvaja izvršilni postopek določa 1. točka Tar.
št. 21 Odvetniške tarife nagrado v višini 50 % postavke iz tarifne številke 13, vendar ne več kot 200 točk. Vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi je bila 524 točk; 50 % postavke iz tarifne številke 13 za vrednost do 750 točk pa je 50 točk. Stroški opomina ter administrativni stroški ne predstavljajo stroškov, ki bi bili v skladu z določbo 155. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 14. členom Zakona o izvršilnem postopku potrebni za izvršilni postopek.
V skladu z določbo drugega odstavka 53. čl. ZIZ mora biti ugovor zoper sklep o izvršbi obrazložen. Predlog za plačevanje dolga v obrokih ni ugovorni razlog iz 55. čl. ZIZ, niti drug razlog, ki bi preprečeval izvršbo.
Obdolžencu je bilo vabilo za glavno obravnavo poslano na njegov domači naslov ter skladno z določbama 118. člena in prvega odstavka 119. člena ZKP dne 17.8.1999 vročeno enemu izmed njegovih družinskih članov. Obdolžencu je bilo tako vabilo na glavno obravnavo pravilno vročeno (obdolženec pa izostanka z glavne obravnave tudi ni opravičil) in ker je bil predtem že zaslišan, so bili izpolnjeni pogoji za sojenje v nenavzočnosti obdolženca. Obdolženec pa je bil v vabilu (skladno z določbo drugega odstavka 439. člena ZKP) poučen tudi o svojim pravicah, opozorjen, da se bo glavna obravnava opravila v njegovi nenavzočnosti, če bodo zato podani zakonski pogoji (člen 442/I ZKP) in tudi o tem, da se bo štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe, če najkasneje v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe pritožbe ne bo napovedal. Ker obdolženec pritožbe ni napovedal, je sodišče prve stopnje pravilno skladno z določbo drugega odstavka 368. člena ZKP štelo, da se je odpovedal pravici do pritožbe in je zato pravilno z izpodbijanim sklepom pritožbo obdolženca zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrglo.
Ker tožeča stranka ni dokazala lastninske pravice na vpisani parceli, je v tej zadevi vprašljiva odločitev sodišča prve stopnje, da mora tožena stranka umakniti ograjo.
ZPP (1977) člen 195, 195/1, 195/2, 195, 195/1, 195/2. ZOR člen 313, 436, 436/1, 313, 436, 436/1.
odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - odstop terjatve s pogodbo - cesija - vračunanje obresti in stroškov
Zavarovalnici (ki ni stranka v postopku) kot prevzemniku med pravdo odstopljena terjatev po pogodbi št. 223/97-1-155 je na dan 31.10.1997 znašala 2,719.253,37 SIT, medtem ko je bila obsojena na plačilo v prid prevzemniku terjatve (po primarno uveljavljenem zahtevku banke kot tožeče stranke pravilno upoštevajoč t.i. relevančno teorijo in določbe 195. člena ZPP/77) le zneska 2,435.782,56 SIT kot glavnice. To pa je odraz pravilnega upoštevanja toženkinih delnih izpolnitev njenih obveznosti (v skupnem znesku že plačanih 580.000,00 SIT), vračunanih v skladu s pravili iz določbe 313. člena ZOR.