ZPP (1977) člen 368, 374, 368, 374. ZDR člen 36e, 100, 100/1, 100/1-12, 36e, 100, 100/1, 100/1-12. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
denarna terjatev - pravnomočnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Delavec lahko uveljavlja plačilo razlike nadomestila plače v okviru splošnega petletnega zastaralnega roka po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89), ne glede na pravnomočnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja, izdanega na podlagi 36. e člena oz. 12. tč. 1. odst. 100. člena ZDR.
zapisnik o disciplinski obravnavi - smiselna uporaba ZPP - bistvena kršitev določb postopka
Po določbi 103. člena ZDR se v postopku odločanja o varstvu pravic pri delodajalcih (za določanje rokov, način vročanja in podobno), smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred delovnimi sodišči, kar pomeni, da za vodenje zapisnikov, potek disciplinske obravnave ipd. ne veljajo tako stroga formalna pravila kot za postopek pred sodiščem. Četudi bi res prišlo do napake pri vodenju zapisnika v tem smislu, da bi bil sestavljen v tožnikovi nenavzočnosti in mu ne bi bil predložen v podpis, to dejstvo samo po sebi še ne predstavlja tako hude kršitve določb disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost sprejetih sklepov disciplinskih organov.
ZKP člen 367, 367/1, 421, 421/1, 367, 367/1, 421, 421/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - nedovoljenost zahtevka
Ker zasebni tožilec nima pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, takšne pravice ni mogoče dovoliti s smiselno razlago njegove pravice do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje.
ZPP (1977) člen 117, 421, 421/2, 117, 421, 421/2. ZPod člen 58, 58. ZDR člen 95, 100, 100/1, 100/1-13, 103, 95, 100, 100/1, 100/1-13, 103. ZTPDR člen 65, 69, 80, 83, 84, 65, 69, 80, 83, 84.
nadomestna vročitev - ureditev v splošnem aktu
Glede na 103. čl. ZDR lahko delodajalec v svojem splošnem aktu uredi vročanje pisanj drugače, kot to ureja ZPP. Če delavec brez upravičenega zakonitega razloga pisanja noče sprejeti, ali se vročitvi izmika, čeprav je seznanjen z načinom vročanja, ki velja pri njegovem delodajalcu, prevzame riziko, da mu bo delodajalec pisanje vročil nadomestno. Če je kot edina oblika nadomestne vročitve v splošnem aktu predvideno nabitje na oglasno desko v podjetju, ni podlage za drugačno vročanje.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Delovno razmerje za določen čas ni bilo zakonito sklenjeno, če je delodajalec v pogodbi o zaposlitvi navedel, da se sklepa zaradi izvedbe pripravljalnih del, ki jih ni natančno opredelil, sodišče pa je ugotovilo, da je delodajalec sklepal delovna razmerja za določen čas iz razlogov sofinanciranja delovnih mest s strani Ministrstva za delo, socialo in družino. V skladu z določilom 18. člena se šteje, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti - vabilo na glavno obravnavo
Če obdolženec v pritožbi trdi, da vabila na glavno obravnavo ni sprejel, pa za takšno trditev ne predlaga nobenega dokaza proti vročilnici, s katero je izkazano osebna vročitev vabila obdolžencu, pritožbi ni mogoče ugoditi.
ZIP člen 55a/2, 55a/2. URS člen 155, 155. ZIZ člen 62, 62/2, 300, 62, 62/2, 300.
pritožba upnika
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnika obravnava in o njem odloča po določbah Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Odločitev o uporabi citiranega določila ZIP-a pri izpodbijani odločitvi, je prvostopnemu sodišču očitno narekovalo dejstvo, da sta bila tako sklep o izvršbi kot ugovor izdana oziroma uveljavljena še pred uveljavitvijo ZIZ-a. ZIZ prehodne določbe o tem, kako se končajo izvršilni postopki, začeti v času uporabe ZIP-a, ne vsebuje. Kljub končni določbi 2. odst. 300. čl. ZIZ o začetku veljavnosti ZIZ-a, da se z dnem njegove uveljavitve ZIZ preneha uporabljati, pa ni mogoče spregledati določila 155. čl. Ustave RS, ki prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov in predpisuje, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
Takega določila pa ZIZ ne vsebuje. Hierarhično višje ustavno načelo prepovedi rektroaktivne veljave je sodišču prve stopnje pri odločanju o ugovoru tako narekovalo uporabo določil ZIP-a oziroma njegovega 2. odst. 55a čl., saj le-ta, za razliko od 2. odst. 62. čl. ZIZ, razveljavitve sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo, ni pogojeval z obrazloženostjo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (1. odst. 62. čl. ZIZ). Kot sam pritožnik opozarja, dolžnikovega ugovora ne bi bilo mogoče šteti kot obrazloženega po 53. čl. ZIZ, ker za svoje navedbe ni predlagal dokazov (2. odst. 53. čl. ZIZ), zaradi česar bi se štel kot neutemeljen, dolžnik pa bi bil v smislu 5. odst. 62. čl. ZIZ prikrajšan, da se o utemeljenosti upnikove terjatve odloči v pravdi.
Glede na to, da izvršilno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki ga v obravnavanem primeru predstavlja seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal pristojni davčni organ (čl. 17. ZIZ) seveda tudi dolžnik ne more uspeti z uveljavljenim pritožbenim razlogom nepravilne ugotovitve dejanskega stanja v samem izvršilnem naslovu, češ da se mu je dolg povečal zato, ker mu davčni organ ni hotel odjaviti obrti.
Tudi vložitev zatrjevane vloge za odpis dolga, glede katere je sicer v odgovoru na ugovor pojasnjeno, da je zavrnjena, v obravnavani situaciji, ko je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da je še niso obravnavali, ne more predstavljati ugovornega razloga po čl. 55 ZIP, pač pa bi, ob izpolnjeni drugih predpostavkah in sicer v kolikor res še ne bi bila rešena (zavrnjena), vsebinsko gledano lahko predstavljala le predlog po odlogu izvršbe po čl. 71 ZIZ.
ZZK člen 68, 68/3, 68, 68/3. ZKZ člen 115, 115/2, 115, 115/2.
zemljiškoknjižni predlog - postopek
Na podlagi 2. odst. 115. čl. ZKZ/96 se vpisuje spremembo v lastništvu v zemljiško knjigo na podlagi nepravnomočne odločbe izdane v komasacijskem postopku, ki je do uveljavitve ZKZ/96 tehnično dokončan in so udeležencem izdane nepravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč.
Tožena stranka je šele v pritožbi navedla, da so bili naknadno dogovorjeni višji rabati, kot so navedeni v fakturah, zato teh navedb ni bilo mogoče upoštevati.
Ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče ločeno obravnavalo zahtevek tožene stranke po nasprotni tožbi in izdalo posebno sodbo o tožbenem zahtevku iz tožbe. Takšna sodba ima značaj delne sodbe.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
neobrazložen ugovor - zamuda pri izpolnitvi - obresti
Glede na to, da je upnik za izpolnitev obveznosti določil rok plačila 8 dni (valuta) je dolžnik prišel v zamudo z izpolnitvijo obveznosti šele po izteku osemdnevnega roka.
Upnik obresti od istih zneskov za isto obdobje ne more zahtevati dvakrat.
Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ) in tako bi moralo postopati tudi sodišče prve stopnje. Ker ni tako postopalo, je pritožbeno sodišče ugovoru kot pritožbi ugodilo in na navedeni podlagi razveljavilo izpodbijani sklep v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Ker je stranka v odgovoru na pritožbo odgovarjala le na tiste pritožbene trditve, ki so se nanašale na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga v sporu majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati, so bili stroški za odgovor na pritožbo nepotrebni.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj poslovnega razmerja, ko pravi, da je L. D. naročala stvari "v mojem imenu in na našo firmo".
Tako iz samega dolžnikovega ugovora izhaja, da je bilo sporno blago pravnoveljavno naročeno v imenu dolžnika kot kupca, zato je slednji naročeno blago dolžan tudi plačati. Kupoprodajno razmerje je nastalo med dolžnikom in upnikom tega postopka, na to razmerje pa ne vpliva nadaljnja usoda blaga, kot neutemeljeno ugovarja dolžnik.
Za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja policijske uprave, je stvarno pristojno upravno sodišče, ker gre za spor, ko je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v predpisanem roku, po določbi 4. člena Zakona o upravnih sodiščih (Uradni list RS, št. 50/97).
ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1. Tarifa o odvetniških storitvah člen 14, 14/3, 14, 14/3.
stroški postopka - odvetniški stroški
Za vlogo z dne 7.5.1998 je tožeča stranka v stroškovniku zaznamovala 1.400 točk. Iz njene vsebine, kot rečeno, ne izhaja, da gre za pripravljalno vlogo, saj v njej le navaja, da je tožnik izvedel, da je Okrožno sodišče v Ljubljani odločalo o identičnem vprašanju v zadevi Cpg 1136/96. Po vsebini je to vlogo šteti za dokazni predlog, ne pa za obrazloženo pripravljalno vlogo med postopkom, za katerega je po 3. točki tarifne št. 14 določena vrednost 20 točk.