KZ člen 133, 133/1, 133/2, 133, 133/1, 133/2. ZKP člen 373, 373.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - pritožbena novota
Če pritožbeno zatrjevanje, da je oškodovanko lahko telesno poškodoval tretji v drugem dogodku ni v ničemer dokazno podprto, oškodovankina izpovedba pa je skladno z mnenjem izvedenca sodno medicinske stroke glede časa in načina povzročitve njene lahke telesne poškodbe, dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas
Delovno razmerje za določen čas ni bilo zakonito sklenjeno, če je delodajalec v pogodbi o zaposlitvi navedel, da se sklepa zaradi izvedbe pripravljalnih del, ki jih ni natančno opredelil, sodišče pa je ugotovilo, da je delodajalec sklepal delovna razmerja za določen čas iz razlogov sofinanciranja delovnih mest s strani Ministrstva za delo, socialo in družino. V skladu z določilom 18. člena se šteje, da je delavec sklenil delovno razmerje za nedoločen čas.
zapisnik o disciplinski obravnavi - smiselna uporaba ZPP - bistvena kršitev določb postopka
Po določbi 103. člena ZDR se v postopku odločanja o varstvu pravic pri delodajalcih (za določanje rokov, način vročanja in podobno), smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za postopek pred delovnimi sodišči, kar pomeni, da za vodenje zapisnikov, potek disciplinske obravnave ipd. ne veljajo tako stroga formalna pravila kot za postopek pred sodiščem. Četudi bi res prišlo do napake pri vodenju zapisnika v tem smislu, da bi bil sestavljen v tožnikovi nenavzočnosti in mu ne bi bil predložen v podpis, to dejstvo samo po sebi še ne predstavlja tako hude kršitve določb disciplinskega postopka, ki bi imela za posledico nezakonitost sprejetih sklepov disciplinskih organov.
ZPP (1977) člen 117, 421, 421/2, 117, 421, 421/2. ZPod člen 58, 58. ZDR člen 95, 100, 100/1, 100/1-13, 103, 95, 100, 100/1, 100/1-13, 103. ZTPDR člen 65, 69, 80, 83, 84, 65, 69, 80, 83, 84.
nadomestna vročitev - ureditev v splošnem aktu
Glede na 103. čl. ZDR lahko delodajalec v svojem splošnem aktu uredi vročanje pisanj drugače, kot to ureja ZPP. Če delavec brez upravičenega zakonitega razloga pisanja noče sprejeti, ali se vročitvi izmika, čeprav je seznanjen z načinom vročanja, ki velja pri njegovem delodajalcu, prevzame riziko, da mu bo delodajalec pisanje vročil nadomestno. Če je kot edina oblika nadomestne vročitve v splošnem aktu predvideno nabitje na oglasno desko v podjetju, ni podlage za drugačno vročanje.
skrajšani postopek - sojenje v nenavzočnosti - vabilo na glavno obravnavo
Če obdolženec v pritožbi trdi, da vabila na glavno obravnavo ni sprejel, pa za takšno trditev ne predlaga nobenega dokaza proti vročilnici, s katero je izkazano osebna vročitev vabila obdolžencu, pritožbi ni mogoče ugoditi.
ZPP (1977) člen 368, 374, 368, 374. ZDR člen 36e, 100, 100/1, 100/1-12, 36e, 100, 100/1, 100/1-12. ZPP člen 498, 498/1, 498, 498/1.
denarna terjatev - pravnomočnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja
Delavec lahko uveljavlja plačilo razlike nadomestila plače v okviru splošnega petletnega zastaralnega roka po določbah Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR - Ur. l. SFRJ, št. 29/78 - 57/89), ne glede na pravnomočnost sklepa o prenehanju delovnega razmerja, izdanega na podlagi 36. e člena oz. 12. tč. 1. odst. 100. člena ZDR.
Če je bila sodba pravilno vročena z nadomestno vročitvijo, je obsojenčeva pritožba prepozna, če je bila vložena po preteku roka za pritožbo, ki je začel teči z dnem vročitve sodbe družinskemu članu.
Zato ni pomemben datum, ko je družinski član obsojencu izročil to sodbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Za štetje zastaralnega roka za uvedbo disciplinskega postopka je relevantno le to, kdaj za disciplinsko kršitev in storilca zve upravičen predlagatelj in ne katerikoli delavec, ki lahko poda le pobudo za začetek disciplinskega postopka.
Disciplinski postopek se konča z dnem, ko o ugovoru odloči pritožbeni organ.
Sodišče na podlagi določbe 2. točke 1. odst. 24. člena ZDSS lahko spremeni pravno kvalifikacijo disciplinskih kršitev delovne obveznosti, vezano pa je na opis dejanja.
ugovor zoper sklep o izvršbi - prenehanje terjatve s pobotom
Navedeni razlog, torej zatrjevana kompenzacija oziroma pobot terjatve, je eden od razlogov, ki izvršbo lahko prepreči. Vendar ne v obravnavanem primeru, saj terjatev, ki jo v izvršilnem postopku v pobot ugovarja dolžnik, ni ugotovljena z izvršilnim naslovom, pri čemer upnika njen obstoj izrecno zanikata oziroma ji ugovarjata tako po temelju in višini, kar pomeni, da je v pobot ugovarjana terjatev še nedoločena, sporna, pri čemer pa njene utemeljenosti ni mogoče ugotavljati v obravnavanem izvršilnem postopku. Potrebno pa je tudi poudariti, da iz same vsebine pritožbe izhaja, da dolžnik uveljavlja to, kar je mogel uveljavljati že v pravdi, iz katere izvira izvršilni naslov upnikov, dočim je prenehanje terjatve po 8. točki 55. člena ZIP mogoče uspešno uveljavljati le v primeru, da je dejstvo, ki povzroči prenehanje terjatve, nastalo šele po pravnomočnosti izvršilnega naslova ali pa sicer že prej, vendar tedaj, ko ga dolžnik ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Za uspešno uveljavljanje pobota dolžnik torej ni zadostil predpisani časovni omejitvi.
Za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja policijske uprave, je stvarno pristojno upravno sodišče, ker gre za spor, ko je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v predpisanem roku, po določbi 4. člena Zakona o upravnih sodiščih (Uradni list RS, št. 50/97).
Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ) in tako bi moralo postopati tudi sodišče prve stopnje. Ker ni tako postopalo, je pritožbeno sodišče ugovoru kot pritožbi ugodilo in na navedeni podlagi razveljavilo izpodbijani sklep v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
ZPP (1977) člen 368, 368. ZPIZ člen 27, 27/1, 34, 34-2, 27, 27/1, 34, 34-2. ZDSS člen 36, 36/1, 36/3, 36, 36/1, 36/3.
invalidsko zavarovanje - invalidnost
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), veljavnem v času izdaje izpodbijane sodbe, se v II. kategorijo invalidnosti razvrstijo samo tisti zavarovanci, ki se ne morejo niti s poklicno rehabilitacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom, lahko pa najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo (2. alinea 34. člena v zvezi s 1. odst. 27. člena zakona). To pomeni, da mora biti izkazano, da zavarovanec zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more opravljati nobenega dela s polnim delovnim časom.
Sodišču ni treba opozoriti tožnice, da v primeru njene (ponovne) odsotnosti z obravnave lahko pride do ponovnega mirovanja postopka, in da se bo v tem primeru štelo, da je tožba umaknjena. S tem, ko sodišče tožnice in njene pooblaščenke ni opozorilo na navedene posledice ponovnega izostanka, ni storilo bistvene kršitve določb postopka, zato je sklep o umiku tožbe zakonit.
V tej zadevi ne gre zgolj za nastalo civilnopravno razmerje, temveč za obtoženčevo goljufivo ravnanje. Pomembna in odločilna je neizpodbitna ugotovitev, da je obtoženec s prikazom, da ima devizna sredstva in da jih bo do 25.10.1991 izročil, dosegel, da je ošk.
podjetje sklenilo dogovor o njihovem nakupu ter mu vnaprej izročilo tolarska sredstva.
Tožena stranka je šele v pritožbi navedla, da so bili naknadno dogovorjeni višji rabati, kot so navedeni v fakturah, zato teh navedb ni bilo mogoče upoštevati.
Ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče ločeno obravnavalo zahtevek tožene stranke po nasprotni tožbi in izdalo posebno sodbo o tožbenem zahtevku iz tožbe. Takšna sodba ima značaj delne sodbe.