ZPP (1977) člen 368, 368. ZPIZ člen 27, 27/1, 34, 34-2, 27, 27/1, 34, 34-2. ZDSS člen 36, 36/1, 36/3, 36, 36/1, 36/3.
invalidsko zavarovanje - invalidnost
Po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92-54/98), veljavnem v času izdaje izpodbijane sodbe, se v II. kategorijo invalidnosti razvrstijo samo tisti zavarovanci, ki se ne morejo niti s poklicno rehabilitacijo usposobiti za opravljanje drugega ustreznega dela s polnim delovnim časom, lahko pa najmanj polovico polnega delovnega časa opravljajo svoje ali drugo ustrezno delo (2. alinea 34. člena v zvezi s 1. odst. 27. člena zakona). To pomeni, da mora biti izkazano, da zavarovanec zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more opravljati nobenega dela s polnim delovnim časom.
Če zakonca gradita objekt na zemljišču, ki je last samo enega zakonca, pridobi tudi drugi zakonec lastninsko pravico na delu funkcionalnega zemljišča, ki je ustrezen deležu na stavbi.
ZPP (1977) člen 109, 109/2, 109/4, 186, 186/1, 109, 109/2, 109/4, 186, 186/1. ZDSS člen 17, 17/2, 17, 17/2.
poprava tožbe, vložene pred uveljavitvijo ZDSS
Če tožnik predloga oz. tožbe na dopolni oz. popravi v skladu s 1. odst. 186. čl. ZPP tako, da tožbenega zahtevka zaradi plačila odškodnine zoper zavarovalnico ne opredeli po višini, se šteje, da je tožbe umaknjena.
Ker je bila v zadevi izdana odločba in sklep VDSS dne 26.1.1995, se od takrat naprej tožnica ne more več sklicevati na postopkovne določbe, ki so veljale za sodišča združenega dela.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je v ugovoru navedel pravno pomembna dejstva, s katerimi bi, če bi se izkazala za resnična, dosegel zavrnitev tožbenega zahtevka v pravdi, in tudi predložil ustrezne dokaze za tako zatrjevana dejstva, zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Upnik s pritožbo ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje, temveč polemizira z dolžnikovimi dejanskimi navedbami v ugovoru. Take pritožbene navedbe pa niso relevantne za odločitev o obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ) in tako bi moralo postopati tudi sodišče prve stopnje. Ker ni tako postopalo, je pritožbeno sodišče ugovoru kot pritožbi ugodilo in na navedeni podlagi razveljavilo izpodbijani sklep v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
V tej zadevi ne gre zgolj za nastalo civilnopravno razmerje, temveč za obtoženčevo goljufivo ravnanje. Pomembna in odločilna je neizpodbitna ugotovitev, da je obtoženec s prikazom, da ima devizna sredstva in da jih bo do 25.10.1991 izročil, dosegel, da je ošk.
podjetje sklenilo dogovor o njihovem nakupu ter mu vnaprej izročilo tolarska sredstva.
Za spore v zvezi z imenovanjem in razrešitvijo direktorja policijske uprave, je stvarno pristojno upravno sodišče, ker gre za spor, ko je tožnik prizadet v svojih pravicah ali pravnih koristih zaradi upravnega akta ali zaradi tega, ker upravni akt ni bil izdan ali vročen v predpisanem roku, po določbi 4. člena Zakona o upravnih sodiščih (Uradni list RS, št. 50/97).
ZPP člen 154, 154/1, 154, 154/1. Tarifa o odvetniških storitvah člen 14, 14/3, 14, 14/3.
stroški postopka - odvetniški stroški
Za vlogo z dne 7.5.1998 je tožeča stranka v stroškovniku zaznamovala 1.400 točk. Iz njene vsebine, kot rečeno, ne izhaja, da gre za pripravljalno vlogo, saj v njej le navaja, da je tožnik izvedel, da je Okrožno sodišče v Ljubljani odločalo o identičnem vprašanju v zadevi Cpg 1136/96. Po vsebini je to vlogo šteti za dokazni predlog, ne pa za obrazloženo pripravljalno vlogo med postopkom, za katerega je po 3. točki tarifne št. 14 določena vrednost 20 točk.
Sodišču ni treba opozoriti tožnice, da v primeru njene (ponovne) odsotnosti z obravnave lahko pride do ponovnega mirovanja postopka, in da se bo v tem primeru štelo, da je tožba umaknjena. S tem, ko sodišče tožnice in njene pooblaščenke ni opozorilo na navedene posledice ponovnega izostanka, ni storilo bistvene kršitve določb postopka, zato je sklep o umiku tožbe zakonit.
Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, ki mora biti obrazložen in v njem mora navesti dolžnik dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.
Tožena stranka je šele v pritožbi navedla, da so bili naknadno dogovorjeni višji rabati, kot so navedeni v fakturah, zato teh navedb ni bilo mogoče upoštevati.
Ne gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče ločeno obravnavalo zahtevek tožene stranke po nasprotni tožbi in izdalo posebno sodbo o tožbenem zahtevku iz tožbe. Takšna sodba ima značaj delne sodbe.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
neobrazložen ugovor - zamuda pri izpolnitvi - obresti
Glede na to, da je upnik za izpolnitev obveznosti določil rok plačila 8 dni (valuta) je dolžnik prišel v zamudo z izpolnitvijo obveznosti šele po izteku osemdnevnega roka.
Upnik obresti od istih zneskov za isto obdobje ne more zahtevati dvakrat.
Če ima stranka v postopku pooblaščenca, je pisanja potrebno vročati pooblaščencu in ne stranki, kot pravno veljavna vročitev pa se šteje samo vročitev pooblaščencu.
Če je sodišče vabilo za narok vročilo pooblaščencu stranke, ki je pooblastilo odpovedal, o odpovedi pa obvestil sodišče šele po vročitvi, je taka vročitev veljavno opravljena.
Za štetje zastaralnega roka za uvedbo disciplinskega postopka je relevantno le to, kdaj za disciplinsko kršitev in storilca zve upravičen predlagatelj in ne katerikoli delavec, ki lahko poda le pobudo za začetek disciplinskega postopka.
Disciplinski postopek se konča z dnem, ko o ugovoru odloči pritožbeni organ.
Sodišče na podlagi določbe 2. točke 1. odst. 24. člena ZDSS lahko spremeni pravno kvalifikacijo disciplinskih kršitev delovne obveznosti, vezano pa je na opis dejanja.
Taksnemu zavezancu v skladu z izdano odločbo o odmeri takse sodišče ni dolžno (ponovno) poslati naloga oziroma opomina, če je le-tega že prejel v času pred izdajo odločbe o odmeri takse.
Če prvostopno sodišče na naroku, ali izven naroka ugotovi, da obstojno sporna dejstva glede same terjatve (plačilo terjatve), mora samo odločiti o ugovoru, saj ga ne more odstopiti pritožbenemu sodišču.