ZZK člen 68, 68/3, 68, 68/3. ZKZ člen 115, 115/2, 115, 115/2.
zemljiškoknjižni predlog - postopek
Na podlagi 2. odst. 115. čl. ZKZ/96 se vpisuje spremembo v lastništvu v zemljiško knjigo na podlagi nepravnomočne odločbe izdane v komasacijskem postopku, ki je do uveljavitve ZKZ/96 tehnično dokončan in so udeležencem izdane nepravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč.
Glede na to, da izvršilno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki ga v obravnavanem primeru predstavlja seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal pristojni davčni organ (čl. 17. ZIZ) seveda tudi dolžnik ne more uspeti z uveljavljenim pritožbenim razlogom nepravilne ugotovitve dejanskega stanja v samem izvršilnem naslovu, češ da se mu je dolg povečal zato, ker mu davčni organ ni hotel odjaviti obrti.
Tudi vložitev zatrjevane vloge za odpis dolga, glede katere je sicer v odgovoru na ugovor pojasnjeno, da je zavrnjena, v obravnavani situaciji, ko je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da je še niso obravnavali, ne more predstavljati ugovornega razloga po čl. 55 ZIP, pač pa bi, ob izpolnjeni drugih predpostavkah in sicer v kolikor res še ne bi bila rešena (zavrnjena), vsebinsko gledano lahko predstavljala le predlog po odlogu izvršbe po čl. 71 ZIZ.
ZIP člen 55a/2, 55a/2. URS člen 155, 155. ZIZ člen 62, 62/2, 300, 62, 62/2, 300.
pritožba upnika
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnika obravnava in o njem odloča po določbah Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Odločitev o uporabi citiranega določila ZIP-a pri izpodbijani odločitvi, je prvostopnemu sodišču očitno narekovalo dejstvo, da sta bila tako sklep o izvršbi kot ugovor izdana oziroma uveljavljena še pred uveljavitvijo ZIZ-a. ZIZ prehodne določbe o tem, kako se končajo izvršilni postopki, začeti v času uporabe ZIP-a, ne vsebuje. Kljub končni določbi 2. odst. 300. čl. ZIZ o začetku veljavnosti ZIZ-a, da se z dnem njegove uveljavitve ZIZ preneha uporabljati, pa ni mogoče spregledati določila 155. čl. Ustave RS, ki prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov in predpisuje, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
Takega določila pa ZIZ ne vsebuje. Hierarhično višje ustavno načelo prepovedi rektroaktivne veljave je sodišču prve stopnje pri odločanju o ugovoru tako narekovalo uporabo določil ZIP-a oziroma njegovega 2. odst. 55a čl., saj le-ta, za razliko od 2. odst. 62. čl. ZIZ, razveljavitve sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo, ni pogojeval z obrazloženostjo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (1. odst. 62. čl. ZIZ). Kot sam pritožnik opozarja, dolžnikovega ugovora ne bi bilo mogoče šteti kot obrazloženega po 53. čl. ZIZ, ker za svoje navedbe ni predlagal dokazov (2. odst. 53. čl. ZIZ), zaradi česar bi se štel kot neutemeljen, dolžnik pa bi bil v smislu 5. odst. 62. čl. ZIZ prikrajšan, da se o utemeljenosti upnikove terjatve odloči v pravdi.
Ker je stranka v odgovoru na pritožbo odgovarjala le na tiste pritožbene trditve, ki so se nanašale na pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa ga v sporu majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati, so bili stroški za odgovor na pritožbo nepotrebni.
Ker je po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžnik obrazloženo ugovarjal terjatvi in s tem torej izdani sklep o izvršbi izpodbijal v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, je s tem nastopila procesna situacija, ki jo ureja 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju besedila ZIZ). Zato je izpodbijana odločitev, po kateri je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je izvršbo dovolilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, postopkovno pravilna.
Ne gre za nezakonito razpolaganje ali odtujevanje premoženja, zato tudi tožniku oz. upniku ne nastane nenadomestljiva škoda, če tožena stranka s prejeto kupnino za prodano nepremičnino razpolaga tako, da jo s posojilno pogodbo, torej z odplačnim pravnim poslom, začasno prenese na dve družbi.
ZPPSL člen 93, 93/1, 93, 93/1. ZPP člen 365, 365-3, 365, 365-3.
predujem za stroške - položitev predujma
Sklepa o določitvi predujma za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka ni mogoče preizkusiti, ker v njem ni bilo ocene, za katere stroške se predvideva, da bodo nastali do začetka stečajnega postopka in ni bilo tudi opredeljeno, njihovo ovrednotenje.
ZPP (1977) člen 352, 354, 354/2, 368. ZDR člen 59. SKPG člen 44, 44/1, 44/1-2.
regres za letni dopust - pridobitev pravice do izrabe letnega dopusta - zaposlitev pri novem delodajalcu
Delodajalec, pri katerem je delavec pridobil pravico do izrabe letnega dopusta, je zavezan za plačilo regresa za letni dopust, čeprav se je delavec v istem koledarskem letu zaposlil pri drugem delodajalcu in šele tam koristil letni dopust.
ZPP (1977) člen 353, 368, 353, 368. ZDR člen 36a, 36a/1, 36a/1-1, 36a, 36a/1, 36a/1-1. ZDSS člen 22, 22. ZTPDR člen 8, 8/1, 8, 8/1.
trajni presežek - nezmožnost razporeditve delavca na drugo ustrezno delo v podjetju
V primeru, ko delavke v postopku reševanja trajno presežnih delavcev ni mogoče razporediti na drugo delovno mesto, ker za drugo delo nima splošne zdravstvene sposobnosti v skladu s 1. alineo 1. odst. 36. a člena ZDR, kakor tudi ne na katerokoli drugo delovno mesto pri delodajalcu, ji delovno razmerje zakonito preneha kot trajno presežnemu delavcu.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 354, 354/2, 368, 166, 166/1, 354, 354/2, 368. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67/3, 67, 67/3.
odpravnina - trajno presežni delavec - neto plača
Delavcu pripada po določbi 3. odst. 67. čl. Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 37/96) odpravnina kot trajno presežnemu delavcu izračunana na podlagi povprečja neto plač.
Iz poročila sodnega izvršitelja z dne 25.11.1998 izhaja, da sodni izvršitelj rubeža ni opravil, ker je ugotovil, da na naslovu G. c. 14, "dolžnice ni oz. je neznana". Ker je po 2. odst. 88. člena ZIZ ustavitev izvršbe predvidena za primere, ko se niti pri ponovnem rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, v konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni, saj rubež ni bil brezuspešen, temveč sploh ni bil opravljen.
ZPP člen 154. ZDR člen 17, 17/2, 18. ZTPDR člen 80.
delovno razmerje za določen čas - potek časa - sklep o prenehanju delovnega razmerja - predhodni postopek pri delodajalcu - prekluzivni rok
Sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavki, zaradi poteka časa, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, ima značaj obvestila, ker za zakonito prenehanje takšnega delovnega razmerja ni potreben pravni akt delodajalca. Tudi če tak sklep nima pravnega pouka, je dolžan delavec v roku 15 dni od dneva prenehanja delovnega razmerja vložiti ugovor pri delodajalcu, sicer ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo pravic delavca.
Delavcu, kateremu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, pripada po določilu 4. odst. 23. člena Splošne kolektivne pogodba za gospodarstvo (Ur.l. RS, št. 13/93), odškodnina v višini najmanj šest povprečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. 35. člen SKPG-93 določa, da so vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne dohodke, bruto zneski, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske, zato delavcu pripada odškodnina po izračunu bruto in ne neto plače.
tožba na izpraznitev stanovanja - razmerja med starši in otroci
Ker Stanovanjski zakon nima določb, ki bi bile uporabljive v primeru, ko se družinski član neprimerno obnaša do ostalih članov družine in do lastnikov stanovanja - staršev, je treba pravico staršev do izselitve družinskega člana izvajati iz določbe 58. člena Stanovanjskega zakona.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - dokazna ocena
Glede na to, da je z dokazi potrjena tožnikova trditev, da je v križišče zapeljal, ko je na semaforju gorela zelena luč, je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da isto ne more veljati, tudi za voznika v nesreči udeleženega vozila.
Visok znesek, za katerega je dovoljena izvršba, in dejstvo, da so predmet izvršbe nepremičnine, sama po sebi še ne pomenita, da bo dolžniku nastala znatnejša škoda, katere verjeten nastanek je pogoj za odlog izvršbe.
Sodna praksa pozna simbolično preživnino, ki ni določena za kritje dejanskih preživninskih potreb upravičenca, ampak zato, ker iz različnih razlogov upravičenec brez tega ne more biti deležen potrebne socialne varnosti.