sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj poslovnega razmerja, ko pravi, da je L. D. naročala stvari "v mojem imenu in na našo firmo".
Tako iz samega dolžnikovega ugovora izhaja, da je bilo sporno blago pravnoveljavno naročeno v imenu dolžnika kot kupca, zato je slednji naročeno blago dolžan tudi plačati. Kupoprodajno razmerje je nastalo med dolžnikom in upnikom tega postopka, na to razmerje pa ne vpliva nadaljnja usoda blaga, kot neutemeljeno ugovarja dolžnik.
Če dolžnik zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine obrazloženo ugovarja in sklep izpodbija v celoti ali v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača, sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (2. odst. 62. člena ZIZ) in tako bi moralo postopati tudi sodišče prve stopnje. Ker ni tako postopalo, je pritožbeno sodišče ugovoru kot pritožbi ugodilo in na navedeni podlagi razveljavilo izpodbijani sklep v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Delavcu, kateremu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, pripada po določilu 4. odst. 23. člena Splošne kolektivne pogodba za gospodarstvo (Ur.l. RS, št. 13/93), odškodnina v višini najmanj šest povprečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. 35. člen SKPG-93 določa, da so vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne dohodke, bruto zneski, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske, zato delavcu pripada odškodnina po izračunu bruto in ne neto plače.
Ker je po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžnik obrazloženo ugovarjal terjatvi in s tem torej izdani sklep o izvršbi izpodbijal v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, je s tem nastopila procesna situacija, ki jo ureja 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju besedila ZIZ). Zato je izpodbijana odločitev, po kateri je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je izvršbo dovolilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, postopkovno pravilna.
ZZK člen 68, 68/3, 68, 68/3. ZKZ člen 115, 115/2, 115, 115/2.
zemljiškoknjižni predlog - postopek
Na podlagi 2. odst. 115. čl. ZKZ/96 se vpisuje spremembo v lastništvu v zemljiško knjigo na podlagi nepravnomočne odločbe izdane v komasacijskem postopku, ki je do uveljavitve ZKZ/96 tehnično dokončan in so udeležencem izdane nepravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišč.
Glede na to, da izvršilno sodišče ni pristojno presojati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, ki ga v obravnavanem primeru predstavlja seznam zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom o izvršljivosti, ki ga je izdal pristojni davčni organ (čl. 17. ZIZ) seveda tudi dolžnik ne more uspeti z uveljavljenim pritožbenim razlogom nepravilne ugotovitve dejanskega stanja v samem izvršilnem naslovu, češ da se mu je dolg povečal zato, ker mu davčni organ ni hotel odjaviti obrti.
Tudi vložitev zatrjevane vloge za odpis dolga, glede katere je sicer v odgovoru na ugovor pojasnjeno, da je zavrnjena, v obravnavani situaciji, ko je dolžnik v ugovoru zatrjeval, da je še niso obravnavali, ne more predstavljati ugovornega razloga po čl. 55 ZIP, pač pa bi, ob izpolnjeni drugih predpostavkah in sicer v kolikor res še ne bi bila rešena (zavrnjena), vsebinsko gledano lahko predstavljala le predlog po odlogu izvršbe po čl. 71 ZIZ.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 354, 354/2, 368, 166, 166/1, 354, 354/2, 368. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67/3, 67, 67/3.
odpravnina - trajno presežni delavec - neto plača
Delavcu pripada po določbi 3. odst. 67. čl. Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 37/96) odpravnina kot trajno presežnemu delavcu izračunana na podlagi povprečja neto plač.
Če prvostopno sodišče na naroku, ali izven naroka ugotovi, da obstojno sporna dejstva glede same terjatve (plačilo terjatve), mora samo odločiti o ugovoru, saj ga ne more odstopiti pritožbenemu sodišču.
Taksnemu zavezancu v skladu z izdano odločbo o odmeri takse sodišče ni dolžno (ponovno) poslati naloga oziroma opomina, če je le-tega že prejel v času pred izdajo odločbe o odmeri takse.
Odpravnina ob upokojitvi zapade v plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja delavcu in ne šele z dnem, ko delavec pozove delodajalca na plačilo odpravnine, zato tudi zakonite zamudne obresti tečejo od dneva zapadlosti plačila odpravnine.
Na pravico do odpravnine ne vpliva razlog upokojitve (invalidska, predčasna,..).
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 43, 43/1, 43/2.
delni umik predloga za izvršbo - obresti na obresti
Pri delnem umiku predloga za izvršbo mora sodišče odločiti le o delni ustavitvi izvršbe.
Zamudne obresti se obračunavajo po konformni metodi (gre za matematično metodo), ki je zgrajena na sistemu obrestnega obrestovanja, to je obračunavanju obresti z dnevnim pripisovanjem (prim. načelno pravno mnenje, obča seja VSS dne 17.12.1991). Zato se prepoved obrestovanja zapadlih pogodbenih ali zamudnih obresti (1. odst. 279. člena ZOR) ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi (ki je za obračunavanje zamudnih obresti predpisana že od uveljavitve Zakona o obrestni meri zamudnih obresti dalje).
ZPP (1977) člen 353, 373, 373-4, 353, 373, 373-4. ZOR člen 154, 154/2, 200, 154, 154/2, 200. ZTPDR člen 73, 73.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - športa igra
1. Tožena stranka (Republika Slovenija) je objektivno odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo utrpi policist na regionalnem tekmovanju policijskih enot oz. ekip iz teh enot v odbojki, ker je bilo tekmovanje organizirano znotraj rednega delovnega časa, delavec policije - tožnik pa je štel udeležbo na tekmovanju za svojo delovno dolžnost, v skladu s skrbjo tožene stranke za telesno pripravljenost policistov.
Od udeležencev se pričakuje maksimalno angažiranje v igri, zato tudi igra v okviru veljavnih pravil in na urejenem igrišču pomeni povečano nevarnost poškodb.
ZPP člen 154. ZDR člen 17, 17/2, 18. ZTPDR člen 80.
delovno razmerje za določen čas - potek časa - sklep o prenehanju delovnega razmerja - predhodni postopek pri delodajalcu - prekluzivni rok
Sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavki, zaradi poteka časa, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, ima značaj obvestila, ker za zakonito prenehanje takšnega delovnega razmerja ni potreben pravni akt delodajalca. Tudi če tak sklep nima pravnega pouka, je dolžan delavec v roku 15 dni od dneva prenehanja delovnega razmerja vložiti ugovor pri delodajalcu, sicer ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo pravic delavca.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - dokazna ocena
Glede na to, da je z dokazi potrjena tožnikova trditev, da je v križišče zapeljal, ko je na semaforju gorela zelena luč, je sodišče prve stopnje utemeljeno sklepalo, da isto ne more veljati, tudi za voznika v nesreči udeleženega vozila.
ugovor zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina - dovolitev izvršbe
Ker iz ugovora dolžnika ni mogoče zaključiti, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ in stranki napotilo na pravdo. Glede na to, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, bi moralo uporabiti določbo tretjega odstavka 62. člena ZIZ in postopek nadaljevati kot pri postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Sodna praksa pozna simbolično preživnino, ki ni določena za kritje dejanskih preživninskih potreb upravičenca, ampak zato, ker iz različnih razlogov upravičenec brez tega ne more biti deležen potrebne socialne varnosti.
ZIP člen 18, 18/1, 35, 35/2, 36, 36/1, 55a, 55a/2, 18, 18/1, 35, 35/2, 36, 36/1, 55a, 55a/2.
sklep o izvršbi - pravnomočnost - potrdilo o izvršljivosti
Potrdilo o izvršljivost izda sodišče, ki je odločalo o terjatvi, na predlog zainteresirane stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic v izvršilnem postopku. S takim predlogom prvostopno sodišče ni razpolagalo. Za izdajo izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je izvršilno sodišče ugotovilo delno pravnomočnost sklepa o izvršbi, ima pa funkcijo potrdila o izvršljivosti, tako prvostopno sodišče ni imelo podlage niti v spisovnem gradivu, niti v določilih ZIP.