ZPP (1977) člen 353, 373, 373-4, 353, 373, 373-4. ZOR člen 154, 154/2, 200, 154, 154/2, 200. ZTPDR člen 73, 73.
objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - športa igra
1. Tožena stranka (Republika Slovenija) je objektivno odškodninsko odgovorna za škodo, ki jo utrpi policist na regionalnem tekmovanju policijskih enot oz. ekip iz teh enot v odbojki, ker je bilo tekmovanje organizirano znotraj rednega delovnega časa, delavec policije - tožnik pa je štel udeležbo na tekmovanju za svojo delovno dolžnost, v skladu s skrbjo tožene stranke za telesno pripravljenost policistov.
Od udeležencev se pričakuje maksimalno angažiranje v igri, zato tudi igra v okviru veljavnih pravil in na urejenem igrišču pomeni povečano nevarnost poškodb.
Delavcu, kateremu je delovno razmerje nezakonito prenehalo, pripada po določilu 4. odst. 23. člena Splošne kolektivne pogodba za gospodarstvo (Ur.l. RS, št. 13/93), odškodnina v višini najmanj šest povprečnih bruto plač delavca v zadnjih treh mesecih dela. 35. člen SKPG-93 določa, da so vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače, nadomestila in druge osebne dohodke, bruto zneski, če ni v posameznem členu izrecno določeno, da gre za neto zneske, zato delavcu pripada odškodnina po izračunu bruto in ne neto plače.
Odpravnina ob upokojitvi zapade v plačilo z dnem prenehanja delovnega razmerja delavcu in ne šele z dnem, ko delavec pozove delodajalca na plačilo odpravnine, zato tudi zakonite zamudne obresti tečejo od dneva zapadlosti plačila odpravnine.
Na pravico do odpravnine ne vpliva razlog upokojitve (invalidska, predčasna,..).
ZOR člen 279, 279/2, 279, 279/2. ZIZ člen 43, 43/1, 43/2, 43, 43/1, 43/2.
delni umik predloga za izvršbo - obresti na obresti
Pri delnem umiku predloga za izvršbo mora sodišče odločiti le o delni ustavitvi izvršbe.
Zamudne obresti se obračunavajo po konformni metodi (gre za matematično metodo), ki je zgrajena na sistemu obrestnega obrestovanja, to je obračunavanju obresti z dnevnim pripisovanjem (prim. načelno pravno mnenje, obča seja VSS dne 17.12.1991). Zato se prepoved obrestovanja zapadlih pogodbenih ali zamudnih obresti (1. odst. 279. člena ZOR) ne nanaša na obračunavanje obresti po konformni metodi (ki je za obračunavanje zamudnih obresti predpisana že od uveljavitve Zakona o obrestni meri zamudnih obresti dalje).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj poslovnega razmerja, ko pravi, da je L. D. naročala stvari "v mojem imenu in na našo firmo".
Tako iz samega dolžnikovega ugovora izhaja, da je bilo sporno blago pravnoveljavno naročeno v imenu dolžnika kot kupca, zato je slednji naročeno blago dolžan tudi plačati. Kupoprodajno razmerje je nastalo med dolžnikom in upnikom tega postopka, na to razmerje pa ne vpliva nadaljnja usoda blaga, kot neutemeljeno ugovarja dolžnik.
Če zakonca gradita objekt na zemljišču, ki je last samo enega zakonca, pridobi tudi drugi zakonec lastninsko pravico na delu funkcionalnega zemljišča, ki je ustrezen deležu na stavbi.
Iz poročila sodnega izvršitelja z dne 25.11.1998 izhaja, da sodni izvršitelj rubeža ni opravil, ker je ugotovil, da na naslovu G. c. 14, "dolžnice ni oz. je neznana". Ker je po 2. odst. 88. člena ZIZ ustavitev izvršbe predvidena za primere, ko se niti pri ponovnem rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, v konkretnem primeru ti pogoji niso bili izpolnjeni, saj rubež ni bil brezuspešen, temveč sploh ni bil opravljen.
ZIP člen 55a/2, 55a/2. URS člen 155, 155. ZIZ člen 62, 62/2, 300, 62, 62/2, 300.
pritožba upnika
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da ugovor dolžnika obravnava in o njem odloča po določbah Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Odločitev o uporabi citiranega določila ZIP-a pri izpodbijani odločitvi, je prvostopnemu sodišču očitno narekovalo dejstvo, da sta bila tako sklep o izvršbi kot ugovor izdana oziroma uveljavljena še pred uveljavitvijo ZIZ-a. ZIZ prehodne določbe o tem, kako se končajo izvršilni postopki, začeti v času uporabe ZIP-a, ne vsebuje. Kljub končni določbi 2. odst. 300. čl. ZIZ o začetku veljavnosti ZIZ-a, da se z dnem njegove uveljavitve ZIZ preneha uporabljati, pa ni mogoče spregledati določila 155. čl. Ustave RS, ki prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov in predpisuje, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.
Takega določila pa ZIZ ne vsebuje. Hierarhično višje ustavno načelo prepovedi rektroaktivne veljave je sodišču prve stopnje pri odločanju o ugovoru tako narekovalo uporabo določil ZIP-a oziroma njegovega 2. odst. 55a čl., saj le-ta, za razliko od 2. odst. 62. čl. ZIZ, razveljavitve sklepa o izvršbi v delu, v katerem je sodišče izvršbo dovolilo, ni pogojeval z obrazloženostjo ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine (1. odst. 62. čl. ZIZ). Kot sam pritožnik opozarja, dolžnikovega ugovora ne bi bilo mogoče šteti kot obrazloženega po 53. čl. ZIZ, ker za svoje navedbe ni predlagal dokazov (2. odst. 53. čl. ZIZ), zaradi česar bi se štel kot neutemeljen, dolžnik pa bi bil v smislu 5. odst. 62. čl. ZIZ prikrajšan, da se o utemeljenosti upnikove terjatve odloči v pravdi.
ZPP člen 154. ZDR člen 17, 17/2, 18. ZTPDR člen 80.
delovno razmerje za določen čas - potek časa - sklep o prenehanju delovnega razmerja - predhodni postopek pri delodajalcu - prekluzivni rok
Sklep delodajalca o prenehanju delovnega razmerja delavki, zaradi poteka časa, za katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, ima značaj obvestila, ker za zakonito prenehanje takšnega delovnega razmerja ni potreben pravni akt delodajalca. Tudi če tak sklep nima pravnega pouka, je dolžan delavec v roku 15 dni od dneva prenehanja delovnega razmerja vložiti ugovor pri delodajalcu, sicer ni izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo pravic delavca.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 354, 354/2, 368, 166, 166/1, 354, 354/2, 368. Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 67, 67/3, 67, 67/3.
odpravnina - trajno presežni delavec - neto plača
Delavcu pripada po določbi 3. odst. 67. čl. Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. l. RS, št. 37/96) odpravnina kot trajno presežnemu delavcu izračunana na podlagi povprečja neto plač.
Ker je po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine dolžnik obrazloženo ugovarjal terjatvi in s tem torej izdani sklep o izvršbi izpodbijal v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, je s tem nastopila procesna situacija, ki jo ureja 2. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju besedila ZIZ). Zato je izpodbijana odločitev, po kateri je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je izvršbo dovolilo ter odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku, postopkovno pravilna.
Taksnemu zavezancu v skladu z izdano odločbo o odmeri takse sodišče ni dolžno (ponovno) poslati naloga oziroma opomina, če je le-tega že prejel v času pred izdajo odločbe o odmeri takse.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve izvedenca po tržni ceni na dan cenitve. Tržna cena je izražena v tolarjih, na kar ne vpliva dejstvo, da je cenilec ob tej zapisal tudi protivrednost v tuji valuti.
Preživninski zavezanec se ne more uspešno sklicevati, da nima sredstev za preživljanje otrok, če je neodplačno razpolagal s premoženjem večje vrednosti.