Le pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki.
Iz dogovora ni mogoče vsebinsko sklepati na prodajno naročilo kot je smiselno storilo sodišče prve stopnje (primerjaj 554. člen ZOR). Iz dogovora je mogoče sklepati le, da ni bila sklenjena prodajna pogodba, niti komisijska pogodba, niti prodajno naročilo, ampak kvečjemu dogovor o trgovskem zastopanju ali pa posredovanju, kar pomeni, da se je tožena stranka zavezala za kontakte s kupcem, torej pridobiti kupca in za dostavo blaga.
Le upravnik je tisti, ki lahko izterja od lastnikov objekta, ki ne plačujejo stroškov, dolžne zneske. V razmerju med lastniki in upravnikom ima slednji takšno vlogo in pooblastila, kakršno sta sklenitelja pogodbe v njej določila. Pogodba o upravljanju je po vsebini pogodba o naročilu (določila člena 749 do 770 ZOR). Tožeča stranka kot upravnik se je zavezala, da bo zagotavljala naročnikom, torej tudi toženki kot podpisnici pogodbe in lastnici stanovanja, opravljanje storitev navedenih v pogodbi, torej tudi poravnavanje stroškov lastnikov ter izterjavala vse tiste stroške, ki jih mora v skladu s 759. členom ZOR naročitelj kot lastnik povrniti prevzemniku naročila. Za pričakovane izdatke (to so lahko tudi stroški v zvezi s popravilom električne inštalacije) pa mora naročitelj dati prevzemniku naročila na njegovo zahtevo neko vsoto denarja, torej za plačilo opravljenega dela po tretjem. Gre torej za notranje razmerje med lastniki in upravnikom, urejenim s pogodbo in je upravnik po navedenem temelju legitimiran za sodno uveljavljanje stroškov.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 111, 111/4, 112, 112/2.
pravočasnost pritožbe - rok
Po 4. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pritožbeni rok podaljša le, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik, ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih. Tedaj se pritožbeni rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delovnika. V obravnavanem primeru je bil zadnji dan pritožbenega roka 3.11.1999 sreda, ko je sodišče normalno poslovalo, saj ta dan ni praznik ali drug dela prost dan po Zakonu o praznikih. Iz povedanega sledi, da se zaradi praznika znotraj pritožbenega roka, slednji po določbah ZPP ne podaljša, kot to zmotno meni pritožnik.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno uveljavljanega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 58, 58/3, 58, 58/3.
disciplinska kršitev - tatvina - kršitev delovne obveznosti na delu ali v zvezi z delom
Če delavka - trgovka stori tatvino v drugi prodajalni sicer iste trgovske mreže in zunaj delovnega časa, ne more biti odgovorna za storitev očitane hujše kršitve delovne obveznosti, ker njeno ravnanje ni bilo storjeno na delu ali v zvezi z njenim delom.
začasna odredba - krajevna pristojnost - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dopustitev in opustitev
Upnik je predlagal, da se z začasno odredbo prepove APP, podružnici L-Š., realizacija in izplačilo dveh akceptnih nalogov. Za izvršitev takšne začasne odredbe bi upnik lahko predlagal izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev in dobavo premičnin po 213. do 215. čl. ZIZ ali pa na dosego dejanj - obveznost vzdržati se realizacije akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. čl. ZIZ. Zato je v obravnavani zadevi potrebno določati krajevno pristojnost v smislu 1. odst. 266. čl. ZIZ glede na krajevno pristojnost sodišča, ki bi bilo pristojno za odločanje o izvršbi.
huda telesna poškodba - bistveno zmanjšana prištevnost
Iz mnenja izvedenca izhaja, da je obtoženec, če je šlo pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja za prepir, reagiral pretirano čustveno, da pa zaradi tega njegov "razum in volja nista bila povsem izključena in ostajata še v okviru bistveno zmanjšane zmožnosti razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoja ravnanja". Glede na navedeno niso sprejemljivi očitki pritožbe, da pri tem nista bili upoštevani obtoženčevi razdraženost in razburjenost pred storitvijo kaznivega dejanja ter njun vpliv na njegovo ravnanje.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi izdanega na podlagi verodostojne listine, le na splošno zatrjuje, da je prišlo do dogovora z upnikom o odlogu plačila, je tak ugovor neobrazložen, čeprav dolžnik predlaga kot dokaz zaslišanje strank.
vloga - nepopolna vloga - poprava nepopolne vloge - poziv na dopolnitev vloge - rok - naslov dolžnika
Upnik je (resda po poteku določenega mu instrukcijskega roka) sodišču sporočil naslov dolžnika, na katerem je bilo le-temu sodno pisanje tudi vročeno, s čimer je bil namen pozivanja upnika na dopolnitev vloge v smislu 108. čl. ZPP v celoti dosežen. Vlogo je bilo na podlagi podatkov, ki jih je sporočil upnik, možno obravnavati in jo je sodišče ne oziraje se na upnikovo prekoračitev instrukcijskega roka tudi obravnavalo. Sodišče prve stopnje bi moralo po ugotovitvi pravnomočnosti nemudoma pristopiti k opravljanju izvršbe, ne pa, da je več kot leto dni po pravnomočnosti sklepa o izvršbi zavrglo upnikov predlog za izvršbo.
1. Če zaradi razveljavitve odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja odpade temelj, na podlagi katerega je delodajalec delavki izplačal odpravnino kot trajno presežni delavki, je delavka dolžna to odpravnino vrniti delodajalcu.
Zamudne obresti je v primeru neupravičene pridobitve dolžan plačati le nepošteni pridobitelj (214. čl. ZOR). Delavka je postala nepošteni pridobitelj z dnem, ko ji je bila vročena odločba pritožbenega sodišča, s katero je bila pravnomočno razveljavljena odločba o prenehanju delovnega razmerja.
2. Za zakonitost odločitve delodajalca o znižanju plače delavcem v poslovni enoti za 20 % po 2. odst. 16. čl.
Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem - Uradni list RS, št. 2/91, mora biti v sklepu o znižanju osnovnega osebnega dohodka opredeljen rok trajanja za izplačilo nižjih osebnih dohodkov, po tem roku pa mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov, skupaj s sindikati in o razlogih obvestiti delavce.
Tožnikov ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, vložen po letu in pol od prenehanja delovnega razmerja, je izven razumnega roka za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Zaradi tega ni podana procesna predpostavka za vodenje delovnega spora glede na določbo 83. člena ZTPDR, ter se tožnikova tožba zavrže.
Pripravljalna vloga z dne 25.3.1999 za toženčev uspeh v pravdi sploh ni bila potrebna, saj toženec v njej ponavlja iste navedbe in prilaga iste dokaze, kot jih je že v ugovoru z dne 20.3.1995, zato stroški zanjo niso potrebni stroški v smislu 1. odst. 155. čl. ZPP.
Toženec niti ne zatrjuje, da dejstev in dokazov, ki jih navaja oz.
predlaga v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati pred sodiščem prve stopnje, zato sodišče druge stopnje dejanskih navedb v pritožbi kot nedovoljene pritožbene novote (496.a čl. ZPP) ni upoštevalo.
pooblastilo - izjava pooblaščenca o pripoznavi terjatve - izdaja sodbe na podlagi pripoznave
Če je imel pooblaščenec - odvetnik tožene stranke pooblastilo za opravljanje procesnih dejanj, med ostalimi tudi za pripoznavo zahtevka, pri čemer je bila glede tega njegova izjava na naroku obravnave nedvomna in brez pridržka, so bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.
Čim je stranko v pritožbenem postopku zastopal pooblaščenec, je sodišče bilo dolžno in upravičeno vsa pisanja (tudi opomin za plačilo sodne takse) vročiti pooblaščencu tožene stranke.
Če tožena stranka ni dokazala svojih trditev, da je izpraznila sporne sobe v samskem domu, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku na izpraznitev samske sobe. Izselitev iz sobe še ne pomeni izpraznitve prostorov.
pogoji za glavno obravnavo - pravilno vabljenje - odsotnost z naroka
Pogoji za izvedbo glavne obravnave so izpolnjeni kljub odsotnosti obeh tožencev in njunega pravnega pooblaščenca - odvetnika, če so bili tako oba toženca osebno kot tudi njun pravni pooblaščenec na obravnavo pravilno vabljeni, nobeden od njih pa ni izostanka pravno upoštevno in pravočasno opravičil.
Rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude naroka, na katerem je bila izdana sodba zaradi izostanka, teče od vročitve sodbe dalje, če je vlagatelj predloga tedaj zvedel za posledice zamude.