ZPP (1977) člen 373, 373-4. ZDSS člen 22. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-5. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti člen 23, 23/4.
disciplinska kršitev - neopravičen izostanek z dela - invalidnost
Ne gre za očitno neupravičen izostanek delavca z dela, če se je delavec na delo javil, ni pa nastopil zato, ker delodajalec ni upošteval takratnega delavčevega zdravstvenega stanja in ga je poslal iz kadrovske službe k vodji delavnice, ki pa delavca ni razporedil na delo oz. mu ni posvetil nobene pozornosti, zaradi česar je delavec odšel domov.
Podlaga za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb 5. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR, so lahko le takšni delavčevi izostanki, ki so očitno neupravičeni.
Toženec niti ne zatrjuje, da dejstev in dokazov, ki jih navaja oz.
predlaga v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati pred sodiščem prve stopnje, zato sodišče druge stopnje dejanskih navedb v pritožbi kot nedovoljene pritožbene novote (496.a čl. ZPP) ni upoštevalo.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če sodišče po ugovoru dolžnika razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in hkrati sklene, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku, mora v izreku sklepa navesti sodišče, pri katerem bo tekel pravdni postopek.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 111, 111/4, 112, 112/2.
pravočasnost pritožbe - rok
Po 4. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pritožbeni rok podaljša le, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik, ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih. Tedaj se pritožbeni rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delovnika. V obravnavanem primeru je bil zadnji dan pritožbenega roka 3.11.1999 sreda, ko je sodišče normalno poslovalo, saj ta dan ni praznik ali drug dela prost dan po Zakonu o praznikih. Iz povedanega sledi, da se zaradi praznika znotraj pritožbenega roka, slednji po določbah ZPP ne podaljša, kot to zmotno meni pritožnik.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi izdanega na podlagi verodostojne listine, le na splošno zatrjuje, da je prišlo do dogovora z upnikom o odlogu plačila, je tak ugovor neobrazložen, čeprav dolžnik predlaga kot dokaz zaslišanje strank.
vloga - nepopolna vloga - poprava nepopolne vloge - poziv na dopolnitev vloge - rok - naslov dolžnika
Upnik je (resda po poteku določenega mu instrukcijskega roka) sodišču sporočil naslov dolžnika, na katerem je bilo le-temu sodno pisanje tudi vročeno, s čimer je bil namen pozivanja upnika na dopolnitev vloge v smislu 108. čl. ZPP v celoti dosežen. Vlogo je bilo na podlagi podatkov, ki jih je sporočil upnik, možno obravnavati in jo je sodišče ne oziraje se na upnikovo prekoračitev instrukcijskega roka tudi obravnavalo. Sodišče prve stopnje bi moralo po ugotovitvi pravnomočnosti nemudoma pristopiti k opravljanju izvršbe, ne pa, da je več kot leto dni po pravnomočnosti sklepa o izvršbi zavrglo upnikov predlog za izvršbo.
ZOR člen 277, 324, 324/2, 277, 324, 324/2. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - negativno dejstvo - dolžnikova zamuda - zamuda dolžnika - zamudne obresti
V ugovoru dolžnik navaja, da ni bil obveščen, da kar koli dolguje zavarovalnici, zato se ne čuti dolžnega plačati zakonitih zamudnih obresti. S tem smiselno zatrjuje, da ni bil obveščen o obstoju in višini upnikove terjatve, zato ni mogel priti v dolžniško zamudo in tako tudi ni nastala obveznost plačila zamudnih obresti. Ugovor, da dolžnik ni bil obveščen o obstoju in višini svoje obveznosti, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji.
Dolžnik za svoje trditve o plačilu dolga banki oz. o dogovoru za obročno plačilo ni predložil nobenih dokazil, zato ugovor glede tega dela upnikovega zahtevka ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Tožnikov ugovor zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja, vložen po letu in pol od prenehanja delovnega razmerja, je izven razumnega roka za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja. Zaradi tega ni podana procesna predpostavka za vodenje delovnega spora glede na določbo 83. člena ZTPDR, ter se tožnikova tožba zavrže.
huda telesna poškodba - bistveno zmanjšana prištevnost
Iz mnenja izvedenca izhaja, da je obtoženec, če je šlo pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja za prepir, reagiral pretirano čustveno, da pa zaradi tega njegov "razum in volja nista bila povsem izključena in ostajata še v okviru bistveno zmanjšane zmožnosti razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoja ravnanja". Glede na navedeno niso sprejemljivi očitki pritožbe, da pri tem nista bili upoštevani obtoženčevi razdraženost in razburjenost pred storitvijo kaznivega dejanja ter njun vpliv na njegovo ravnanje.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno uveljavljanega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 58, 58/3, 58, 58/3.
disciplinska kršitev - tatvina - kršitev delovne obveznosti na delu ali v zvezi z delom
Če delavka - trgovka stori tatvino v drugi prodajalni sicer iste trgovske mreže in zunaj delovnega časa, ne more biti odgovorna za storitev očitane hujše kršitve delovne obveznosti, ker njeno ravnanje ni bilo storjeno na delu ali v zvezi z njenim delom.
začasna odredba - krajevna pristojnost - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dopustitev in opustitev
Upnik je predlagal, da se z začasno odredbo prepove APP, podružnici L-Š., realizacija in izplačilo dveh akceptnih nalogov. Za izvršitev takšne začasne odredbe bi upnik lahko predlagal izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev in dobavo premičnin po 213. do 215. čl. ZIZ ali pa na dosego dejanj - obveznost vzdržati se realizacije akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. čl. ZIZ. Zato je v obravnavani zadevi potrebno določati krajevno pristojnost v smislu 1. odst. 266. čl. ZIZ glede na krajevno pristojnost sodišča, ki bi bilo pristojno za odločanje o izvršbi.
ZOR člen 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1, 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1.
cesija - ugovorni razlogi
Dogovor o cesiji terjatve je za cesusa abstraktni pravni posel, saj se zaradi cesije njegov pravni položaj ne spreminja (prim. 1. odst.
440. čl. ZOR). Ugovori, ki jih je tožena stranka kot cesus upravičena uveljavljati zoper tožečo stranko kot cesionarja, se lahko nanašajo le na obstoj cedirane terjatve, na razmerje, v katerem je terjatev nastala, torej na vse tiste ugovore, ki bi jih sicer imela proti cedentu, kot tudi ugovore ničnosti cesije. Glede na povedano se pritožbene trditve tožene stranke o podlagi cesijske pogodbe (o odplačni cesiji in zato odgovornosti cedenta za obstoj terjatve, cesiji v zavarovanje tožničine terjatve iz kreditne pogodbe sklenjene med tožečo stranko kot kreditojemalcem in G. p.o. kot kreditojemalcem z dne 1.2.1994) izkažejo kot neupoštevne, saj takih ugovorov cesus zoper cesionarja ne more uveljavljati.
ZPP (1977) člen 154, 155, 166, 154, 155, 166. ZDR člen 95, 95. ZTPDR člen 69, 69.
suspenz - uvedba disciplinskega postopka
Delavca, zoper katerega je delodajalec uvedel disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se v skladu z zakonom izreče prenehanje delovnega razmerja, je mogoče zakonito začasno odstraniti z dela, čeprav s svojim ravnanjem neposredno ne ogroža svoje življenje ali zdravje, življenje ali zdravje delavcev ali drugih oseb oz. ogroža materialna sredstva večje vrednosti ..., saj navedene okoliščine pomenijo razlog za začasno odstranitev le v drugih primerih, določenih s kolektivno pogodbo in zakonom.
Sodišče prve stopnje je napravilo napačne zaključke, saj ni upoštevalo predpisov, ki urejajo najem poslovnih prostorov - t.j. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Določbe tega zakona (čl. 14, 15, 16, 17) dajejo pravni okvir, v obsegu katerega bi moralo sodišče ugotavljati dejansko stanje.
Če je upravnik založil za stroške rekonstrukcije kotlovnic, ima aktivno legitimacijo za zahtevek za povrnitev teh stroškov. Sicer upravnik ne more tožiti za povračilo stroškov, ki so jih plačali za toženo stranko ostali solastniki.
Za razmerje med tožečo stranko - najemodajalcem in toženo stranko - najemnikom, ni pomembno, kakšen je bil dogovor med najemnikom in njegovo znanko v zvezi z vrnitvijo v najem vzetega vozila.