spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - gospodarski spor - najemno razmerje
Izključna pristojnost okrajnega sodišča za spore iz najemnih in zakupnih razmerij se nanaša samo na tiste spore iz najemnih in zakupnih razmerij, ki jih ni mogoče opredeliti kot gospodarske spore, zato je tudi nasprotje med 4. točko 2. odst. 30. čl. ZPP in 6. točko 2. odst. 31. čl. ZPP samo navidezno. Spor iz najemnih in zakupnih razmerij ni spor o stvarnih temveč o obligacijskih pravicah, zato je za te spore med subjekti iz 1. odst. 481. čl. ZPP kot gospodarske spore izključno pristojno okrožno sodišče.
KZ člen 217, 217/1. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11, 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11.
razlog - goljufija
Pritožba zagovornika ima prav, ko ugotavlja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker napadena sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, in sicer o obstoju velike premoženjske škode. Ta je v izreku sodbe opisana, zaradi česar je prvostopno sodišče obdolženčevo dejanje tudi pravno opredelilo kot kaznivo dejanje goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ, razlogih napadene sodbe pa sodišče prve stopnje tega kvalifikatornega znaka kaznivega dejanja ni z ničemer obrazložilo. To je v nasprotju z določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno uveljavljanega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 58, 58/3, 58, 58/3.
disciplinska kršitev - tatvina - kršitev delovne obveznosti na delu ali v zvezi z delom
Če delavka - trgovka stori tatvino v drugi prodajalni sicer iste trgovske mreže in zunaj delovnega časa, ne more biti odgovorna za storitev očitane hujše kršitve delovne obveznosti, ker njeno ravnanje ni bilo storjeno na delu ali v zvezi z njenim delom.
začasna odredba - krajevna pristojnost - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dopustitev in opustitev
Upnik je predlagal, da se z začasno odredbo prepove APP, podružnici L-Š., realizacija in izplačilo dveh akceptnih nalogov. Za izvršitev takšne začasne odredbe bi upnik lahko predlagal izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve - izročitev in dobavo premičnin po 213. do 215. čl. ZIZ ali pa na dosego dejanj - obveznost vzdržati se realizacije akceptnih nalogov v smislu 224. do 227. čl. ZIZ. Zato je v obravnavani zadevi potrebno določati krajevno pristojnost v smislu 1. odst. 266. čl. ZIZ glede na krajevno pristojnost sodišča, ki bi bilo pristojno za odločanje o izvršbi.
Čim je stranko v pritožbenem postopku zastopal pooblaščenec, je sodišče bilo dolžno in upravičeno vsa pisanja (tudi opomin za plačilo sodne takse) vročiti pooblaščencu tožene stranke.
ZOR člen 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1, 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1.
cesija - ugovorni razlogi
Dogovor o cesiji terjatve je za cesusa abstraktni pravni posel, saj se zaradi cesije njegov pravni položaj ne spreminja (prim. 1. odst.
440. čl. ZOR). Ugovori, ki jih je tožena stranka kot cesus upravičena uveljavljati zoper tožečo stranko kot cesionarja, se lahko nanašajo le na obstoj cedirane terjatve, na razmerje, v katerem je terjatev nastala, torej na vse tiste ugovore, ki bi jih sicer imela proti cedentu, kot tudi ugovore ničnosti cesije. Glede na povedano se pritožbene trditve tožene stranke o podlagi cesijske pogodbe (o odplačni cesiji in zato odgovornosti cedenta za obstoj terjatve, cesiji v zavarovanje tožničine terjatve iz kreditne pogodbe sklenjene med tožečo stranko kot kreditojemalcem in G. p.o. kot kreditojemalcem z dne 1.2.1994) izkažejo kot neupoštevne, saj takih ugovorov cesus zoper cesionarja ne more uveljavljati.
ZOR člen 277, 324, 324/2, 277, 324, 324/2. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - negativno dejstvo - dolžnikova zamuda - zamuda dolžnika - zamudne obresti
V ugovoru dolžnik navaja, da ni bil obveščen, da kar koli dolguje zavarovalnici, zato se ne čuti dolžnega plačati zakonitih zamudnih obresti. S tem smiselno zatrjuje, da ni bil obveščen o obstoju in višini upnikove terjatve, zato ni mogel priti v dolžniško zamudo in tako tudi ni nastala obveznost plačila zamudnih obresti. Ugovor, da dolžnik ni bil obveščen o obstoju in višini svoje obveznosti, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji.
Dolžnik za svoje trditve o plačilu dolga banki oz. o dogovoru za obročno plačilo ni predložil nobenih dokazil, zato ugovor glede tega dela upnikovega zahtevka ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZPP (1977) člen 154, 155, 166, 154, 155, 166. ZDR člen 95, 95. ZTPDR člen 69, 69.
suspenz - uvedba disciplinskega postopka
Delavca, zoper katerega je delodajalec uvedel disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se v skladu z zakonom izreče prenehanje delovnega razmerja, je mogoče zakonito začasno odstraniti z dela, čeprav s svojim ravnanjem neposredno ne ogroža svoje življenje ali zdravje, življenje ali zdravje delavcev ali drugih oseb oz. ogroža materialna sredstva večje vrednosti ..., saj navedene okoliščine pomenijo razlog za začasno odstranitev le v drugih primerih, določenih s kolektivno pogodbo in zakonom.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Če sodišče po ugovoru dolžnika razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in hkrati sklene, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku, mora v izreku sklepa navesti sodišče, pri katerem bo tekel pravdni postopek.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 111, 111/4, 112, 112/2.
pravočasnost pritožbe - rok
Po 4. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pritožbeni rok podaljša le, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik, ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih. Tedaj se pritožbeni rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delovnika. V obravnavanem primeru je bil zadnji dan pritožbenega roka 3.11.1999 sreda, ko je sodišče normalno poslovalo, saj ta dan ni praznik ali drug dela prost dan po Zakonu o praznikih. Iz povedanega sledi, da se zaradi praznika znotraj pritožbenega roka, slednji po določbah ZPP ne podaljša, kot to zmotno meni pritožnik.
ZPPSL člen 142, 142/1, 144, 144/1, 142, 142/1, 144, 144/1.
prijava terjatve
Iz zapisnika o naroku za preizkus terjatev je razvidno, da je bila upnikova terjatev preizkušena in da jo je stečajni upravitelj v celoti prerekal, zato je bil napotitveni sklep pravilno izdan.
pooblastilo - izjava pooblaščenca o pripoznavi terjatve - izdaja sodbe na podlagi pripoznave
Če je imel pooblaščenec - odvetnik tožene stranke pooblastilo za opravljanje procesnih dejanj, med ostalimi tudi za pripoznavo zahtevka, pri čemer je bila glede tega njegova izjava na naroku obravnave nedvomna in brez pridržka, so bili podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi pripoznave.
Ker sta pogodbeni stranki v najemni pogodbi dogovorili za spremenljivo ceno najemnine in tudi točno določili kriterij za njeno spremembo (spremeni se za enak odstotek kot se spremeni vrednost točke za izračun revalorizirane vrednosti poslovnih prostorov in stanovanj in sprememba velja od objave v uradnem listu) je najemnik dolžan plačati tako spremenjeno ceno, ker v pravdi ni konkretno zatrjeval, v čem obračunana najemnina ni skladna s pogodbeno dogovorjenimi kriteriji.
ZOR člen 500, 500/1, 515, 515/1, 500, 500/1, 515, 515/1.
pravna zmota - subjektivni rok - izguba pravice
Pravice kupca, ki je pravočasno obvestil prodajalca o pravni ali stvarni napaki ugasnejo po enem letu od dneva, ko je kupec izvedel za pravno napako oziroma v enem letu od dneva, ko je o skriti stvarni napaki obvestil prodajalca.
Če je v tožbi priloženem policijskem predlogu za uvedbo postopka o prekršku kot povzročitelj prometne nezgode, na katero se tožbeni zahtevek nanaša, navedena oseba, različna od toženca, ni mogoče izdati zamudne sodbe.
Tožnik je kupil osebni avtomobil, ki mu je bil kasneje zasežen (kot domnevno ukraden) od podjetja (toženke), ki je bila v okviru svoje dejavnosti pooblaščena za prodajo osebnih vozil. Za tožnika kot kupca je torej tožena stranka - prodajalec in zato v tej vlogi, ob morebitnem obstoju, tudi odgovorna za pravne napake v skladu z določilom 508. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Iz tega razloga je neutemeljen ugovor pasivne legitimacije kot tudi zahteva po ugotovitvi identitete prejšnjega lastnika vozila.