izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve izvedenca po tržni ceni na dan cenitve. Tržna cena je izražena v tolarjih, na kar ne vpliva dejstvo, da je cenilec ob tej zapisal tudi protivrednost v tuji valuti.
Ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je terjatev prenehala, ker je sodišče preizkusilo pravilnost odločitve o zavrženju ugovora zaradi njegove formalne pomanjkljivosti.
vštetje takse za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v takso za sodbo - plačevanje takse v gotovini - odmera po veljavni taksni tarifi
Plačano takso za sklep o izvršbi v višini 225 točk je potrebno na podlagi pojasnila e) k tar. št. 2 ZST všteti v takso za sodbo v višini 1200 točk.
Na podlagi 1. člena pravilnika o izdajanju in uporabi sodnih kolekov, se sodne takse, ki presegajo znesek 10.000,00 SIT plačujejo v gotovini in ne v kolkih.
Sodišče prve stopnje je očitno spregledalo, da v času odmere navedenih taks (dne 13.02.1995), še nista bila v veljavi določbi sedanjega 6. odst. tar. št. 1 in 7. odst. tar. št. 2 ZST, ki določata 100% povečanje takse.
določitev preživnine - zmožnost zavezanca - potrebe otroka
Preživnina se določi v razmerju z zmožnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Vsak izmed staršev oziroma otrok ima saj se ugotovljena višina prilagodi spremenjenim razmeram.
Na procesno predpostavko glede sposobnosti biti stranka mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. Sposobnost biti stranka preneha s smrtjo stranke.
Po ZTLR je lahko posest posredna ali neposredna (1. in 2. odst. 70. člena ZTLR), obe vrsti posesti pa uživata posestno varstvo po 75. členu ZTLR. Glede na zatrjevanja toženca je mogoče zaključiti, da so bili v posesti spornih nepremičnin tožeča stranka kot posredni posestnik, najemnik nepremičnin kot neposredni posestnik, prav tako pa tudi toženec kot soposestnik. Skladno z določbo 80. člena ZTLR tudi soposestnik uživa varstvo po 75. členu ZTLR in sicer tako v razmerju do tretjih oseb kot tudi v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki, če kateri od njih drugemu onemogoča dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo.
ZIP člen 18, 18/1, 35, 35/2, 36, 36/1, 55a, 55a/2, 18, 18/1, 35, 35/2, 36, 36/1, 55a, 55a/2.
sklep o izvršbi - pravnomočnost - potrdilo o izvršljivosti
Potrdilo o izvršljivost izda sodišče, ki je odločalo o terjatvi, na predlog zainteresirane stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic v izvršilnem postopku. S takim predlogom prvostopno sodišče ni razpolagalo. Za izdajo izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je izvršilno sodišče ugotovilo delno pravnomočnost sklepa o izvršbi, ima pa funkcijo potrdila o izvršljivosti, tako prvostopno sodišče ni imelo podlage niti v spisovnem gradivu, niti v določilih ZIP.
Sodišče potem, ko upnik umakne predlog za izvršbo, ni več upravičeno obravnavati utemeljenosti dolžnikovega ugovora, temveč je njegova dolžnost le izdati sklep o ustavitvi postopka.
Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je tožena stranka v stanovanju brez pravnega naslova, toženec pa je dokazal, da je uporabnik stanovanja po določbah Zakona o stanovanjskem razmerju, tožeča stranka pa ni ustrezno ponudila sklenitve najemne pogodbe po 147. čl.
SZ, ga ščiti SZ kot uporabnika. Zato je neutemeljen zahtevek na izselitev.
pravni interes za pritožbo - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje izvršbo delno ustavilo, ker je takšen sklep v dolžnikovo korist. Zato pritožba zoper tak sklep ni dovoljena in jo pritožbeno sodišče zavrže.
Dokler sodišče ne ve za toženo stranko, ki bi bila lahko pravdna stranka v tem postopku, ne more sklepati, da pritožnik, ki se je sam identificiral kot tožena stranka v odgovoru na tožbo, ni tožena stranka. Do takega zaključka bi prišlo sodišče lahko šele, ko bi tožnik tožbo skladno z nalogom sodišča ustrezno popravil.
Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (3. odst. 358. čl. ZPP/77 v zvezi s čl. 14. ZIP). Ker je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega delnega umika predloga za izvršbo izdalo izpodbijani sklep, da se izvršba delno ustavi, je takšna odločitev sodišča dolžnici v korist, zato dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšen sklep. Zato je potrebno njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Uporabnik radijskega ali TV sprejemnika, ki ima sedež ali prebivališče na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora plačevati naročnino.
Za spore iz najemnega in zakupnega razmerja je pristojno okrajno sodišče, četudi gre za nasprotno tožbo katere zahtevek je sicer v zvezi s tožbenimi zahtevkom, ki ga obravnava okrožno sodišče.
Za presojo obstoja odškodninske odgovornosti toženca je pomembno samo njegovo razmerje, zato ni mogoče upoštevati trditve tožeče stranke, da toženčevi sopotniki niso oškodovancu preprečili vstopa na, v pustno ladjo predelan traktor.
Za opomin iz 53. člena SZ gre tudi v primeru, čeprav dopis, poslan najemniku s strani najemodajalca, v katerem ga opozarja na kršitev najemne pogodbe in zahteva odpravo kršitve, ne poimenuje opomin.
Ker je ob reševanju dolžničinega predloga za odlog izvršbe čas, za katerega je dolžnica predlagala odložitev izvršbe, že potekel, je sodišče dolžnin predlog utemeljeno zavrnilo.