Če lastnik lokala svojemu delavcu poveri vodenje lokala, je ta upravičen v njegovem imenu in za njegov račun sklepati posle, ki sodijo v okvir rednega poslovanja.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Z navedbo, da je reklamiral (tj. ugovarjal) vtoževana računa zaradi škode pri poslovanju, nastale zaradi zamude upnika pri dobavi blaga, je dolžnik ugovarjal terjatvi upnika; ker je obenem za to navedbo priložil dokaz (reklamacijo), kot je potrebno po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ je ugovor šteti za obrazložen; o tem ali so te ugovorne navedbe utemeljene ali ne oziroma o utemeljenosti upnikove terjatve, pa bo odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je postala stvarna služnost nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari, niti ne, da je prenehal razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena, saj se razmere, ki bi bile upoštevne niso v ničemer spremenile, ni pogojev za ukinitev služnosti.
Ker je tožena stranka priglasila stroške po preteku 15-dnevnega roka po prejemu sporočila o umiku, je predlog prepozen. Pri tem ni pomembno dejstvo, da je priglasila stroške v roku 15 dni po prejemu sklepa o umiku. Gre za uporabo starih določb ZPP/77.
Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (3. odst. 358. čl. ZPP/77 v zvezi s čl. 14. ZIP). Ker je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega delnega umika predloga za izvršbo izdalo izpodbijani sklep, da se izvršba delno ustavi, je takšna odločitev sodišča dolžnici v korist, zato dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšen sklep. Zato je potrebno njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Upniški odbor ni procesni organ v postopku likvidacije (2. odstavek 182. člena ZPPSL). Zato tudi ni upravičen vložiti predlog za začetek postopka likvidacije po 1. odstavku 176. člena ZPPSL.
Po presoji pritožbenega sodišča tudi hoja po služnostni poti po naravi stvari same deli usodo voženj, saj predstavlja le eno izmed oblik izvrševanja služnosti, ki se ukinja. V primeru pa, da v obravnavanem primeru temu ni tako, pa bi moralo prvostopno sodišče navesti tehtne razloge zakaj ne ukinja tudi hoje do služečih zemljišč. Le teh zaenkrat ni ponudilo, ker problem služnosti hoje, vsaj navidez neaktualen za razliko od voženj, dosedaj sploh ni bil posebej obravnavan. Zato naj prvostopno sodišče v ponovljenem postopku najprej obrazloženo ugotovi ali obstoje kakšni posebej tehtni razlogi, ki bi glede hoje narekovali drugačno odločitev kot glede ukinjenih voženj.
Ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je terjatev prenehala, ker je sodišče preizkusilo pravilnost odločitve o zavrženju ugovora zaradi njegove formalne pomanjkljivosti.
določitev preživnine - zmožnost zavezanca - potrebe otroka
Preživnina se določi v razmerju z zmožnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Vsak izmed staršev oziroma otrok ima saj se ugotovljena višina prilagodi spremenjenim razmeram.
Za opomin iz 53. člena SZ gre tudi v primeru, čeprav dopis, poslan najemniku s strani najemodajalca, v katerem ga opozarja na kršitev najemne pogodbe in zahteva odpravo kršitve, ne poimenuje opomin.
Ker je ob reševanju dolžničinega predloga za odlog izvršbe čas, za katerega je dolžnica predlagala odložitev izvršbe, že potekel, je sodišče dolžnin predlog utemeljeno zavrnilo.