ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravni interes
Dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje ugodilo njenemu ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba ter odločilo, da se o zahtevku in stroških odloča v pravdnem postopku, ker je s svojim ugovorom v celoti uspela.
Z izpodbijanim sklepom je prvostopno sodišče ugotovilo prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe P. d.o.o. Ljubljana, kot ene od dveh toženih strank. Tak sklep je le deklaratoren in posledica ugotovljenega dejstva prenehanja pravne osebe po 3. točki 1. odstavka 205. člena ZPP. Ugovor sodne pristojnosti slovenskega sodišča v predmetnem sporu bosta zato lahko pritožnika uveljavljala v nadaljevanju postopka, ko bo sodišče presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka. Pristojnost bo sodišče lahko presojalo po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju postopka.
Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je tožena stranka v stanovanju brez pravnega naslova, toženec pa je dokazal, da je uporabnik stanovanja po določbah Zakona o stanovanjskem razmerju, tožeča stranka pa ni ustrezno ponudila sklenitve najemne pogodbe po 147. čl.
SZ, ga ščiti SZ kot uporabnika. Zato je neutemeljen zahtevek na izselitev.
pristop k izvršbi - pogodbene obresti - zakonite zamudne obresti
Če je na isto nepremičnino že dovoljena izvršba drugega upnika, je treba odločiti, da upnik, za čigar terjatev je sodišče pozneje izdalo sklep o izvršbi, pristopi k že začeti izvršbi.
Sama višina kupnine za stanovanje, izračunana na podlagi določil SZ, ki jo je namesto imetnice stanovanjske pravice občini plačala njena hči in tako stanovanje odkupila od matere, ne pomeni prikrivanja darila med njima.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse
Sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko le v primeru, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Dolžnica ni obrazložila ugovora, ko ni navedla pravno pomembnih dejstev, ki bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična.
Zakon o nepravdnem postopku niti kakšen drug zakon v postopku sodnega depozita državnemu tožilstvu (kot državnemu organu) ne daje legitimacije za udeležbo v postopku, zato le to ni sposobno biti udeleženec tega postopka.
V postopku ugotovljena dejstva ne omogočajo presoje, da sta bila predlagateljeva pravna prednika žrtve nekega ustrahovanja in v zakriti obliki izvajanega psihičnega pritiska, usmerjenega na sklenitev kupne pogodbe z diktirano ceno, temveč da je šlo v obravnavanem primeru za vprašanje političnega prepričanja prodajalcev.
Sodna praksa pozna simbolično preživnino, ki ni določena za kritje dejanskih preživninskih potreb upravičenca, ampak zato, ker iz različnih razlogov upravičenec brez tega ne more biti deležen potrebne socialne varnosti.
Za presojo obstoja odškodninske odgovornosti toženca je pomembno samo njegovo razmerje, zato ni mogoče upoštevati trditve tožeče stranke, da toženčevi sopotniki niso oškodovancu preprečili vstopa na, v pustno ladjo predelan traktor.
Izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče dovoliti le če iz listine izhajata tako upnik kot dolžnik. V primeru, da v listini predlagatelj ni označen kot upnik se predlog zavrne, če listina ni javna ali overjena.
Namen zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo je ohranitev dolžnikovega premoženja, torej zavarovanje obstoječega premoženjskega stanja dolžnika, da bo upnik po morebitno uspešno uveljavljeni denarni terjatvi zoper dolžnika v sledeči izvršbi lahko prišel do poplačila te terjatve. Dopustna je vsakršna začasnih odredb, ki bi ta namen dosegla, saj so vrste začasnih odredb v 271. čl. ZIZ naštete le primeroma. Upnika s predlagano vsebino začasne odredbe (prepoved kakršnihkoli dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi prodajne pogodbe z dne 29.6.1996 in povzročitvi škode upnikoma, prepoved spremembe terjatve v lastniški delež pri drugodolžniku, prepoved sprememb v delniški knjigi drugodolžnika) namena preprečitve zmanjšanja premoženja dolžnikov ne bi dosegla. Izpolnitev sporne pogodbe namreč ne bi imela za posledico zmanjšanja premoženja drugodolžnika, le lastniška struktura kapitala pri njem bi se spremenila. V primeru izpolnitve sporne prodajne pogodbe z dne 29.6.1996 pa se premoženje prvodolžnika tudi ne bi zmanjšalo, saj bi njegovo premoženje le spremenilo obliko (namesto denarnih sredstev bi prvodolžnik pridobil delnice drugodolžnika). Namena zavarovanja denarne terjatve upnika torej z začasno odredbo v predlagani vsebini ne bi dosegla.
Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (3. odst. 358. čl. ZPP/77 v zvezi s čl. 14. ZIP). Ker je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega delnega umika predloga za izvršbo izdalo izpodbijani sklep, da se izvršba delno ustavi, je takšna odločitev sodišča dolžnici v korist, zato dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšen sklep. Zato je potrebno njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Namen izvedbe dokaza s pričo je pridobitev podatkov o dejstvih, ki se dokazujejo, torej o konkretnem dejanskem stanju. Zato ta dokaz ni potreben v primeru, da ni izkazan že pravni temelj vtoževane obveznosti.
Uporabnik radijskega ali TV sprejemnika, ki ima sedež ali prebivališče na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora plačevati naročnino.
delni umik predloga za izvršbo - pravni interes za pritožbo
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Na podlagi določbe 33. člena Stanovanjskega zakona je vsak od solastnikov dolžan pokriti sorazmerni del stroškov, ki nastanejo pri upravljanju in vzdrževanju večstanovanjske hiše. Dvigalo v večstanovanjski hiši je skupna naprava, ne služi le posameznim stanovanjem, ampak vsem stanovanjem v večstanovanjski hiši, tudi stanovanju tožencev, čeprav živita v pritličju, zato sta dolžna plačati sorazmerni del stroškov, ki so pri popravilu dvigal nastali.