določitev preživnine - zmožnost zavezanca - potrebe otroka
Preživnina se določi v razmerju z zmožnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Vsak izmed staršev oziroma otrok ima saj se ugotovljena višina prilagodi spremenjenim razmeram.
Sodišče potem, ko upnik umakne predlog za izvršbo, ni več upravičeno obravnavati utemeljenosti dolžnikovega ugovora, temveč je njegova dolžnost le izdati sklep o ustavitvi postopka.
Pritožba zoper sklep, s katerim je strankinemu predlogu za obročno plačilo sodne takse v celoti ugodeno, ni dovoljena, ker stranka nima pravnega interesa na taki pritožbi.
posest - motenje posesti - postopek v pravdah zaradi motenja posesti - zadnje stanje posesti
Sodišče pri presoji vprašanja ali je motenje nastalo upošteva le zadnje stanje posesti in nastalo motenje, medtem ko za presojo tega vprašanja pravica do posesti, pravni naslov posesti in pa dobrovernost posestnika nista pomembna in jih sodišče ne upošteva (78. člen ZTLR). Medtem, ko je tožnici posest spornih nepremičnin uspelo dokazati, pa je tožencu uspelo dokazati le, da je lastnik spornih nepremičnin, kar pa kot že rečeno, za presojo vprašanja motenja posesti ni bistveno oziroma ni pravno upoštevno.
ZOR člen 478, 478/1, 478/1-1, 478, 478/1, 478/1-1.
prodaja - stvarna napaka - skrita napaka - razdrtje pogodbe - odpoved pravici - odgovornost za škodo od nevarne stvari
Prodajalec odgovarja za stvarne napake (če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet), ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne.
izvršba na nepremičnine - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Sodišče ugotovi vrednost nepremičnine na podlagi cenitve izvedenca po tržni ceni na dan cenitve. Tržna cena je izražena v tolarjih, na kar ne vpliva dejstvo, da je cenilec ob tej zapisal tudi protivrednost v tuji valuti.
Zakon o nepravdnem postopku niti kakšen drug zakon v postopku sodnega depozita državnemu tožilstvu (kot državnemu organu) ne daje legitimacije za udeležbo v postopku, zato le to ni sposobno biti udeleženec tega postopka.
Ker je posest dejanska oblast nad stvarjo, je mogoče govoriti o motenju posesti le, če zaradi motitvenega dejanja dejanska oblast dotedanjega posestnika na stvari popolnoma preneha (odvzem posesti) ali če je njegova dejanska oblast v kakšnem pogledu ali delu omejena, a ne povsem izključena, z dejansko oblastjo nekoga drugega (motenje posesti v ožjem smislu).
Dolžnik svojih ugovornih trditev, da mu upnik pošilja previsoke račune za vodo, ki ne ustrezajo dejanski porabi vode, zaradi česar je pri upniku večkrat urgiral, ni z ničemer dokazoval. Kadar namreč dolžnik navaja taka dejstva, da zanje nosi dokazno breme sam, mora po 2. odst. 53. čl. ZIZ predložiti dokaze, sicer se po citiranem določilu ugovor šteje kot neutemeljen.
Sodna praksa pozna simbolično preživnino, ki ni določena za kritje dejanskih preživninskih potreb upravičenca, ampak zato, ker iz različnih razlogov upravičenec brez tega ne more biti deležen potrebne socialne varnosti.
Po ZTLR je lahko posest posredna ali neposredna (1. in 2. odst. 70. člena ZTLR), obe vrsti posesti pa uživata posestno varstvo po 75. členu ZTLR. Glede na zatrjevanja toženca je mogoče zaključiti, da so bili v posesti spornih nepremičnin tožeča stranka kot posredni posestnik, najemnik nepremičnin kot neposredni posestnik, prav tako pa tudi toženec kot soposestnik. Skladno z določbo 80. člena ZTLR tudi soposestnik uživa varstvo po 75. členu ZTLR in sicer tako v razmerju do tretjih oseb kot tudi v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki, če kateri od njih drugemu onemogoča dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo.
O podlagi obogatitvenega zahtevka bi bilo tako moč (posredno) sklepati (le) na podlagi ugotovitev revizijskega poročila o ugotovljenem oškodovanju družbenega premoženja (ob smiselni uporabi 247. čl. ZZD), do katerega naj bi prišlo zaradi prevzema dela tehnično komercialnih funkcij, poslovnih funkcij in učinkov.
Revizijski postopek tedaj ni bil namenjen preverjanju, ali je podan utemeljeni sum, da je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja, temveč (med drugim) strokovnemu ugotavljanju (ocenjevanju) obstoja in višine tega oškodovanja. Le takšni ugotovitvi je tudi moč pripisati dokazno moč iz 2. odst. 230. čl. ZPP/77. V konkretnem primeru pa je pooblaščeni delavec, potem ko je revizijski postopek opravil, podal oceno, da je podan (le) utemeljeni sum oz. domneva, da je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja v vtoževani višini.
V postopku ugotovljena dejstva ne omogočajo presoje, da sta bila predlagateljeva pravna prednika žrtve nekega ustrahovanja in v zakriti obliki izvajanega psihičnega pritiska, usmerjenega na sklenitev kupne pogodbe z diktirano ceno, temveč da je šlo v obravnavanem primeru za vprašanje političnega prepričanja prodajalcev.
Upniški odbor ni procesni organ v postopku likvidacije (2. odstavek 182. člena ZPPSL). Zato tudi ni upravičen vložiti predlog za začetek postopka likvidacije po 1. odstavku 176. člena ZPPSL.