Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (3. odst. 358. čl. ZPP/77 v zvezi s čl. 14. ZIP). Ker je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega delnega umika predloga za izvršbo izdalo izpodbijani sklep, da se izvršba delno ustavi, je takšna odločitev sodišča dolžnici v korist, zato dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšen sklep. Zato je potrebno njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Zaradi uveljavljanja izločitvenega zahtevka sestre zapustnika, zapuščinskemu sodišču ni potrebno prekinjati zapuščinskega postopka in dediče napotiti na pravdo.
Za spore iz najemnega in zakupnega razmerja je pristojno okrajno sodišče, četudi gre za nasprotno tožbo katere zahtevek je sicer v zvezi s tožbenimi zahtevkom, ki ga obravnava okrožno sodišče.
Ker je posest dejanska oblast nad stvarjo, je mogoče govoriti o motenju posesti le, če zaradi motitvenega dejanja dejanska oblast dotedanjega posestnika na stvari popolnoma preneha (odvzem posesti) ali če je njegova dejanska oblast v kakšnem pogledu ali delu omejena, a ne povsem izključena, z dejansko oblastjo nekoga drugega (motenje posesti v ožjem smislu).
Dolžnik svojih ugovornih trditev, da mu upnik pošilja previsoke račune za vodo, ki ne ustrezajo dejanski porabi vode, zaradi česar je pri upniku večkrat urgiral, ni z ničemer dokazoval. Kadar namreč dolžnik navaja taka dejstva, da zanje nosi dokazno breme sam, mora po 2. odst. 53. čl. ZIZ predložiti dokaze, sicer se po citiranem določilu ugovor šteje kot neutemeljen.
Če dolžnik denarne kazni ne plača v roku, ki mu ga je določilo sodišče, se kazen izvrši tako, da se na vsakih začetih 10.000,00 SIT denarne kazni določi 1 dan zapora.
Ob skladnosti sklepa o domiku nepremičnine najboljšemu ponudniku s pravnomočnim sklepom o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, ni mogoče upoštevati pritožbenih trditev o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju v pogledu predmeta prodaje oziroma njegove prodajne vrednosti.
V postopku ugotovljena dejstva ne omogočajo presoje, da sta bila predlagateljeva pravna prednika žrtve nekega ustrahovanja in v zakriti obliki izvajanega psihičnega pritiska, usmerjenega na sklenitev kupne pogodbe z diktirano ceno, temveč da je šlo v obravnavanem primeru za vprašanje političnega prepričanja prodajalcev.
Izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče dovoliti le če iz listine izhajata tako upnik kot dolžnik. V primeru, da v listini predlagatelj ni označen kot upnik se predlog zavrne, če listina ni javna ali overjena.
Namen zavarovanja denarne terjatve z začasno odredbo je ohranitev dolžnikovega premoženja, torej zavarovanje obstoječega premoženjskega stanja dolžnika, da bo upnik po morebitno uspešno uveljavljeni denarni terjatvi zoper dolžnika v sledeči izvršbi lahko prišel do poplačila te terjatve. Dopustna je vsakršna začasnih odredb, ki bi ta namen dosegla, saj so vrste začasnih odredb v 271. čl. ZIZ naštete le primeroma. Upnika s predlagano vsebino začasne odredbe (prepoved kakršnihkoli dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi prodajne pogodbe z dne 29.6.1996 in povzročitvi škode upnikoma, prepoved spremembe terjatve v lastniški delež pri drugodolžniku, prepoved sprememb v delniški knjigi drugodolžnika) namena preprečitve zmanjšanja premoženja dolžnikov ne bi dosegla. Izpolnitev sporne pogodbe namreč ne bi imela za posledico zmanjšanja premoženja drugodolžnika, le lastniška struktura kapitala pri njem bi se spremenila. V primeru izpolnitve sporne prodajne pogodbe z dne 29.6.1996 pa se premoženje prvodolžnika tudi ne bi zmanjšalo, saj bi njegovo premoženje le spremenilo obliko (namesto denarnih sredstev bi prvodolžnik pridobil delnice drugodolžnika). Namena zavarovanja denarne terjatve upnika torej z začasno odredbo v predlagani vsebini ne bi dosegla.
delni umik predloga za izvršbo - pravni interes za pritožbo
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj se bo po tem sklepu izvršba nadaljevala za nižji znesek, kot je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, zato dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Na podlagi določbe 33. člena Stanovanjskega zakona je vsak od solastnikov dolžan pokriti sorazmerni del stroškov, ki nastanejo pri upravljanju in vzdrževanju večstanovanjske hiše. Dvigalo v večstanovanjski hiši je skupna naprava, ne služi le posameznim stanovanjem, ampak vsem stanovanjem v večstanovanjski hiši, tudi stanovanju tožencev, čeprav živita v pritličju, zato sta dolžna plačati sorazmerni del stroškov, ki so pri popravilu dvigal nastali.
Če lastnik stanovanja v skladu z določili 129. člena SZ prodaje ne odkloni, čeprav je bil objekt, v katerem se stanovanje nahaja, predviden za rušenje, upravičenec ne more zahtevati prodaje drugega stanovanja.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 168/3, 168, 168/3.
oprostitev plačila sodne takse - pogoj
Sodišče oprosti stranko plačila taks le v primeru, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja ali preživljajo njeni družinski člani.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo ugodeno ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ker je s svojim ugovorom v celoti uspel.
V skladu z 2. odstavkom 17. člena ZPP se pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Ker iz navedb v tožbi po oceni sodišča druge stopnje zaenkrat ni razvidno, da bi šlo za individualni delovni spor, je odločitev okrajnega sodišča, da ni stvarno pristojno za razsojo zadeve, preuranjena.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pravica do soposesti na podlagi ugotovljene skupne lastnine ni enaka pravici do izključne posesti na podlagi izključne lastninske pravice (torej ne gre za že razsojeno stvar (res iudicata)).
Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena tožba. To je dajatveni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved bodočih podobnih posegov ter zahtevek za povračilo pravdnih stroškov. Ugotovitev dejstev zadnjega posestnega stanja in dejstev izvršenega motenja, ni pravi tožbeni zahtevek, ker ugotovitev takih dejstev ne more biti predmet tožbenega zahtevka. Po svoji naravi dejansko spada v ugotovitev dejanskega stanja v obrazložitvi sklepa. Dolgoletna sodna praksa tolerira ugotovitev dejstev v tožbenem zahtevku in nato izreku končnega sklepa le iz razlogov praktičnosti.