izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Z navedbo, da je reklamiral (tj. ugovarjal) vtoževana računa zaradi škode pri poslovanju, nastale zaradi zamude upnika pri dobavi blaga, je dolžnik ugovarjal terjatvi upnika; ker je obenem za to navedbo priložil dokaz (reklamacijo), kot je potrebno po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ je ugovor šteti za obrazložen; o tem ali so te ugovorne navedbe utemeljene ali ne oziroma o utemeljenosti upnikove terjatve, pa bo odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je postala stvarna služnost nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari, niti ne, da je prenehal razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena, saj se razmere, ki bi bile upoštevne niso v ničemer spremenile, ni pogojev za ukinitev služnosti.
Pritožba je nedovoljena, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo (3. odst. 358. čl. ZPP/77 v zvezi s čl. 14. ZIP). Ker je sodišče prve stopnje na podlagi upnikovega delnega umika predloga za izvršbo izdalo izpodbijani sklep, da se izvršba delno ustavi, je takšna odločitev sodišča dolžnici v korist, zato dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper takšen sklep. Zato je potrebno njeno pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
določitev preživnine - zmožnost zavezanca - potrebe otroka
Preživnina se določi v razmerju z zmožnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Vsak izmed staršev oziroma otrok ima saj se ugotovljena višina prilagodi spremenjenim razmeram.
Na procesno predpostavko glede sposobnosti biti stranka mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti. Sposobnost biti stranka preneha s smrtjo stranke.
O predlogu za razveljavitev klavzule pravnomočnosti odloča sodišče, ki je izdalo potrdilo o izvršljivosti. Ugovorne navedbe dolžnika o tem, ali je bilo potrdilo o izvršljivosti pravilno izdano, ne morejo vplivati na dovolitev izvršbe.
ZPP člen 304, 354, 354/2, 354/2-7, 304, 354, 354/2, 354/2-7.
dokaz - izvajanje dokazov - glavna obravnava - odpoved - obrestna mera
Sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na podatke o višini obrestne mere, ki jih je že po koncu glavne obravnave pribavilo od Banke X d.d. Y. Ugotavljanje podatkov o višini obrestne mere, ki ni predpisana z zakonom (kot pri zakonskih zamudnih obrestih), predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je tako izpodbijano odločbo oprlo na dokaz, ki ga je pribavilo po koncu glavne obravnave, iz podatkov v spisu pa ni razvidno, da bi se stranki odpovedali obravnavanju tega dokaza.
Če dolžnik denarne kazni ne plača v roku, ki mu ga je določilo sodišče, se kazen izvrši tako, da se na vsakih začetih 10.000,00 SIT denarne kazni določi 1 dan zapora.
povrnitev stroškov postopka - potrebni stroški - izvršilni postopek - zvišanje cene - zastopanje več strank
Dolžnik je na upnikovo zahtevo dolžan povrniti le potrebne izvršilne stroške. Če v izvršilnem postopku zastopa pooblaščenec več upnikov, so slednji upravičeni tudi do povračila priglašenih stroškov pooblaščenca - procentualnega povišanja za nastopanje več strank.
ZPP člen 205, 205/1, 207, 207/1, 205, 205/1, 207, 207/1.
prekinitev postopka - smrt stranke - odpoved pooblastila
Ker je tožeča stranka umrla, odvetnica pa je odpovedala pooblastilo, sodišče ne more odločati o ugovoru o izdani začasni odredbi. Postopek je prekinjen na podlagi zakona, zato sodišče lahko opravi le dejanja iz 207. člena ZPP.
Tožba zaradi motenja posesti je dajatvena in ne ugotovitvena tožba. To je dajatveni zahtevek za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja in prepoved bodočih podobnih posegov ter zahtevek za povračilo pravdnih stroškov. Ugotovitev dejstev zadnjega posestnega stanja in dejstev izvršenega motenja, ni pravi tožbeni zahtevek, ker ugotovitev takih dejstev ne more biti predmet tožbenega zahtevka. Po svoji naravi dejansko spada v ugotovitev dejanskega stanja v obrazložitvi sklepa. Dolgoletna sodna praksa tolerira ugotovitev dejstev v tožbenem zahtevku in nato izreku končnega sklepa le iz razlogov praktičnosti.
Ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je terjatev prenehala, ker je sodišče preizkusilo pravilnost odločitve o zavrženju ugovora zaradi njegove formalne pomanjkljivosti.