O podlagi obogatitvenega zahtevka bi bilo tako moč (posredno) sklepati (le) na podlagi ugotovitev revizijskega poročila o ugotovljenem oškodovanju družbenega premoženja (ob smiselni uporabi 247. čl. ZZD), do katerega naj bi prišlo zaradi prevzema dela tehnično komercialnih funkcij, poslovnih funkcij in učinkov.
Revizijski postopek tedaj ni bil namenjen preverjanju, ali je podan utemeljeni sum, da je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja, temveč (med drugim) strokovnemu ugotavljanju (ocenjevanju) obstoja in višine tega oškodovanja. Le takšni ugotovitvi je tudi moč pripisati dokazno moč iz 2. odst. 230. čl. ZPP/77. V konkretnem primeru pa je pooblaščeni delavec, potem ko je revizijski postopek opravil, podal oceno, da je podan (le) utemeljeni sum oz. domneva, da je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja v vtoževani višini.
Sodišče potem, ko upnik umakne predlog za izvršbo, ni več upravičeno obravnavati utemeljenosti dolžnikovega ugovora, temveč je njegova dolžnost le izdati sklep o ustavitvi postopka.
postopek v gospodarskih sporih - nova dejstva - novi dokazi
V postopku v gospodarskih sporih se v pritožbenem postopku ne morejo navesti nova dejstva in predlagati novih dokazov v primeru, da pritožnik ni izkazal za verjetno, zakaj jih ni predložil oziroma navedel do konca glavne obravnave.
Sporazum strank o krajevni pristojnosti ne ustvarja izključne krajevne pristojnosti. Ta je določena le z zakonom. Kljub sklenjenemu sporazumu o krajevni pristojnosti zato lahko tožeča stranka vloži tožbo pri sodišču splošne krajevne pristojnosti, če z zakonom ni določena izključna krajevna pristojnost drugega sodišča.
ugovor zoper sklep o izvršbi - verodostojna listina - dovolitev izvršbe
Ker iz ugovora dolžnika ni mogoče zaključiti, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ in stranki napotilo na pravdo. Glede na to, da dolžnik izpodbija sklep o izvršbi samo v delu, v katerem je sodišče dovolilo izvršbo, bi moralo uporabiti določbo tretjega odstavka 62. člena ZIZ in postopek nadaljevati kot pri postopku o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za priznanje tuje sodne odločbe, ko je ugotavljalo, ali so izpolnjeni pogoji, ki so predpisani v določilih 86. do 92. člena ZMZP.
V zemljiškoknjižnem postopku se presoja, ali je zasebna listina, na podlagi katere je predlagan vpis, sestavljena v skladu z 21. in 22. členom ZZK. Izpodbojnosti pogodbe v tem postopku ni mogoče uveljavljati.
enotni sospornik - združitev pravd v skupno obravnavanje - pravdni postopek - subjektivna sprememba tožbe
Če so toženci nujni enotni sosporniki in je vložena tožba le proti nekaterim izmed njih, nato pa proti drugim nova tožba, združitev pravd proti tem tožencem ne pomeni združitve zahtevkov in subjektivne spremembe tožbe na pasivni strani. Združitev pravd ima svojo podlago v določbi 313. člena ZPP, ki ne pozna združevanja pravd zaradi odpravljanja procesnih napak, razen, če bi nasprotna stranka dovolila subjektivno spremembo glede pasivne legitimacije napačno vložene tožbe.
V primeru poškodbe pri delu je zavarovani delavec upravičen zahtevati, da mu zavarovalnica poleg zavarovalnine iz naslova zavarovanja delodajalčeve odgovornosti, plača tudi zavarovalnino na podlagi kolektivnega nezgodnega zavarovanja, čeprav je plačnik premije delodajalec.
Voznik, ki se je s hitrostjo 83,95 km/h po cesti, na kateri je veljala omejitev hitrosti na 80 km/h, bližal gostilni, za katero je vedel, da ima parkirišče na drugi strani ceste in tožnika videl stati pred njo, je zaradi objektivne odgovornosti, prekoračitve hitrosti in predvidljivosti dogodka v enaki meri odgovoren za prometno nezgodo kot tožnik, ki se je nepremišljeno odločil prečkati cesto v trenutku, ko to glede na oddaljenost in hitrost prihajajočega vozila ni bilo več varno.
Toženec, ki je v Ajdovščini zgradil peščeno teniško igrišče, bi moral v zimskem času poskrbeti za ustrezno zaščito takšnega igrišča glede na običajne vremenske razmere v tem kraju. Zato se ne more oprostiti odškodninske odgovornosti za škodo, do katere je prišlo, ko je zaradi sunkov burje, ki je na trenutke dosegala moč orkanskega vetra, s peščenega igrišča odnašalo pesek na fasado tožnikove hiše. Zaradi znanih vremenskih razmer v kraju, ni šlo za nepredvidljiv dogodek.
Lastnik je dolžan poskrbeti, da njegov pes ne ogroža prometa. Povprečno skrben voznik za psa, ki se prosto giblje v bližini ceste, pričakuje, da je šolan in vajen prometa. Če nenadoma steče na cesto, je za škodo, ki jo povzroči, odgovoren lastnik psa.