Če je v tožbi priloženem policijskem predlogu za uvedbo postopka o prekršku kot povzročitelj prometne nezgode, na katero se tožbeni zahtevek nanaša, navedena oseba, različna od toženca, ni mogoče izdati zamudne sodbe.
Na pravdo se v zapuščinskem postopku napoti tistega dediča, čigar pravica je manj verjetna oz. v konkretnem primeru tistega, ki zatrjuj drugačno stanje kot je v zemljiški knjigi.
ugovor dolžnika - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Tudi ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, v katerem dolžnik ne predloži dokazov, je šteti za obrazložen, če je narava dejstev, s katerimi ga utemeljuje takšna, da zanje ni mogoče predložiti dokazov (negativna dejstva, sporen obstoj podlage obveznosti).
Pritožbene navedbe o tem, zakaj tožeča stranka ne odobri podaljšanja pogodbe, ne sodijo v področje pravno odločilnih dejstev za odločitev v tej zadevi.
ZIZ člen 55, 55/1-7, 102, 102/1-1, 55, 55/1-7, 102, 102/1-1.
omejitev izvršbe
Z dovolitvijo izvršbe na eno tretjino dolžnikovega nadomestila za začasno brezposelnost, namesto na dve tretjini, ni upoštevana omejitev, da mora dolžniku ostali najmanj znesek v višini zajamčene plače.
Če pravdna stranka šele v predlogu za obnovo opravi procesno dejanje, s katerim navaja neko dejstvo in zanj predloži dokaz, pa je imela vse možnosti, da bi to storila v rednem postopku, ni podan obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ženitna pogodba vsebuje vse kar je treba za oporoko pred pričami, je pravilno štelo, da gre za oporoko. Zato je neutemeljen ugovor nujne dedinje, da gre za nedovoljeno dedovanje na podlagi dedne pogodbe.
Kljub temu, da je v tožbi tožeča stranka navedla, da razdira posojilno pogodbo, pa iz nadaljnjih tožbenih navedb tožeče stranke nedvoumno izhaja, da v tem postopku zahteva le izpolnitev obveznosti tožene stranke po 8. členu navedene pogodbe. V tem pogodbenem določilu sta se stranki dogovorili, da ima tožeča stranka kot posojilodajalec pravico zahtevati vračilo celotnega dolga z obrestmi pred iztekom pogodbenega roka tudi v primeru, če posojilojemalec neredno odplačuje posojilo. Glede na to, da sodišče na pravno podlago tožbenega zahtevka ni vezano, pa se tožena stranka v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki predpisuje učinke za primer razdrtja pogodbe.
Tožnik je kupil osebni avtomobil, ki mu je bil kasneje zasežen (kot domnevno ukraden) od podjetja (toženke), ki je bila v okviru svoje dejavnosti pooblaščena za prodajo osebnih vozil. Za tožnika kot kupca je torej tožena stranka - prodajalec in zato v tej vlogi, ob morebitnem obstoju, tudi odgovorna za pravne napake v skladu z določilom 508. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih. Iz tega razloga je neutemeljen ugovor pasivne legitimacije kot tudi zahteva po ugotovitvi identitete prejšnjega lastnika vozila.
Ker drugotožena stranka ni dokazala pravnega naslova za bivanje v stanovanju, najemnici pa je bilo stanovanje veljavno odpovedano, je v stanovanju brez pravnega naslova.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če dolžnik v ugovoru obrazloženo izpodbija na podlagi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi tudi v delu, v katerem mu je bilo naloženo, naj terjatev plača, ima to nujno za posledico odločitev, predvideno z določbo drugega odstavka 62. člena ZIZ.
Z znatnejšo škodo ni mišljena tista škoda, ki z izvršbo dolžniku vselej nastane že zaradi nje same. Zgolj dejstvo, da teče postopek za razveljavitev izvršilnega naslova, ne preprečuje izvršbe, ampak mora biti izvršilni naslov že razveljavljen.
Glede na to, da tožeča stranka svoj tožbeni zahtevek uveljavlja na poslovni podlagi, to je, da je opravljala posle upravnika kot pooblaščena organizacija (drugi odstavek 145. člena Stanovanjskega zakona; SZ), pritožbeno sodišče opozarja, da se lahko tožeča stranka na to določbo sklicuje le, če je pred uveljavitvijo SZ sklenila pogodbo o upravljanju s hišnim svetom ali stanovanjsko skupnostjo.
hišniško stanovanje - sklenitev najemne pogodbe - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe stanovanja
Ne glede na različno imenovanje stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju, pa so vsakokrat veljavni stanovanjski predpisi vsebinsko enako opredeljevali to pravico in sicer tako, da je bila strogo vezana na osebo, ki je opravljala hišniška, kurjaška ali podobna dela. Bistvena značilnosti je bila, da te pravice ni bilo mogoče prenesti na uporabnike in da zaradi tega, ker je hišnik morebiti prenehal opravljati hišniška dela, stanovanje ni spremenilo lastnosti hišniškega stanovanja. Stanovanjska pravica torej ni prešla na tožnico in zato tožnica tudi ni upravičena do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas z neprofitno najemnino, kot to v tožbi zahteva.