Tožnik je od toženke - zavarovalnice upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je nastala na avtu po neznanem vozniku na parkirišču, če je imel sklenjeno veljavno zavarovanje za tak primer (delno kasko zavarovanje s kombinacijo D in H).
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da ženitna pogodba vsebuje vse kar je treba za oporoko pred pričami, je pravilno štelo, da gre za oporoko. Zato je neutemeljen ugovor nujne dedinje, da gre za nedovoljeno dedovanje na podlagi dedne pogodbe.
ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/8, 137, 137/1, 339, 339/8. ZIZ člen 15, 15.
pooblaščenec - vročanje
Kadar ima stranka pooblaščenca se vročajo pisanja njemu, razen če ni v zakonu drugače določeno. Ker stranki zaradi opustitve vročitve vabila pooblaščencu ni bila dana možnost sodelovanja na rubežu, je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka absolutnega značaja.
Stroški, ki jih je tožeča stranka pred pravdo plačala izvedencu, ki ga je sama angažirala, ni mogoče šteti za pravdne stroške, saj izvedeniško mnenje v pravdi ni bilo upoštevano in tudi ni bilo potrebno za sestavo tožbe.
Čeprav dedič v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izločeval premoženja, ki naj bi predstavljal njegov prispevek k pridobiti, to lahko stori v pritožbenem postopku (novota).
ZPP člen 245, 245/2, 271, 245, 245/2, 271. ZD člen 137, 137/2, 137/3, 137/4, 137, 137/2, 137/3, 137/4.
dedovanje - sporazum - overitev sporazuma pri sodniku - opozorilo na posledice
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, sestavljen v pismeni obliki in overjen po sodniku, je veljaven, čeprav ne vsebuje zapisa, da je sodnik opozoril prednika in potomca na njegove posledice, če je izkazano, da je sodnik potomca ustno opozoril in je potomec sporazum razumel ter se z njim strinjal.
Če tožena stranka ni dokazala svojih trditev, da je izpraznila sporne sobe v samskem domu, je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku na izpraznitev samske sobe. Izselitev iz sobe še ne pomeni izpraznitve prostorov.
Delovno in socialno sodišče je pristojno odločati o individualnih delovnih sporih iz pogodb o delu za opravljanje začasnih oz. občasnih del, torej o pravicah in obveznostih, ki izvirajo iz pogodbe o delu, ki je urejena v delovnem pravu.
Dejstvo, da je nasprotni udeleženec dolžni znesek nakazal po pošti in ne na hranilno knjižico nasprotnega udeleženca, kot je bilo med strankama dogovorjeno v pogodbi, ni utemeljen razlog za nesprejem izpolnitve, zato je šteti, da je upnik od dneva nesprejema poslanega zneska v zamudi.
Neskladnost dodatka izvedenskega mnenja z izvedenskim mnenjem terja dopolnitev dokaznega postopka z zaslišanjem tega izvedenca ali s postavitvijo drugega izvedenca.
Tožnik ne more v pritožbi uspešno zahtevati naj mu sodišče prisodi več ali nekaj drugega kot je s tožbenim zahtevkom zahteval, ker sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov.
Ker tožena stranka ni izkazala, da je nabavljeni material, ki ga je kupila pri tožeči stranki porabila za njeno poslovalnico in tudi ni bil predmet dokončnega dogovora med njima o obračunu najemnine in stroškov za poslovalnico, ki jih je tožeča stranka dolgovala toženi stranki, mora toženec plačati račune, ki so predmet pravde, tožeči stranki.
hišniško stanovanje - sklenitev najemne pogodbe - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe stanovanja
Ne glede na različno imenovanje stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju, pa so vsakokrat veljavni stanovanjski predpisi vsebinsko enako opredeljevali to pravico in sicer tako, da je bila strogo vezana na osebo, ki je opravljala hišniška, kurjaška ali podobna dela. Bistvena značilnosti je bila, da te pravice ni bilo mogoče prenesti na uporabnike in da zaradi tega, ker je hišnik morebiti prenehal opravljati hišniška dela, stanovanje ni spremenilo lastnosti hišniškega stanovanja. Stanovanjska pravica torej ni prešla na tožnico in zato tožnica tudi ni upravičena do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas z neprofitno najemnino, kot to v tožbi zahteva.
Kljub temu, da je v tožbi tožeča stranka navedla, da razdira posojilno pogodbo, pa iz nadaljnjih tožbenih navedb tožeče stranke nedvoumno izhaja, da v tem postopku zahteva le izpolnitev obveznosti tožene stranke po 8. členu navedene pogodbe. V tem pogodbenem določilu sta se stranki dogovorili, da ima tožeča stranka kot posojilodajalec pravico zahtevati vračilo celotnega dolga z obrestmi pred iztekom pogodbenega roka tudi v primeru, če posojilojemalec neredno odplačuje posojilo. Glede na to, da sodišče na pravno podlago tožbenega zahtevka ni vezano, pa se tožena stranka v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki predpisuje učinke za primer razdrtja pogodbe.