Oseba, na katero se ne razteza učinek pravnomočnosti sklepa o delitvi stvari, katere pravni interes s to odločbo ni prizadet, nima pravnega interesa za pritožbo.
Tožnik ne more v pritožbi uspešno zahtevati naj mu sodišče prisodi več ali nekaj drugega kot je s tožbenim zahtevkom zahteval, ker sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov.
Kljub temu, da je v tožbi tožeča stranka navedla, da razdira posojilno pogodbo, pa iz nadaljnjih tožbenih navedb tožeče stranke nedvoumno izhaja, da v tem postopku zahteva le izpolnitev obveznosti tožene stranke po 8. členu navedene pogodbe. V tem pogodbenem določilu sta se stranki dogovorili, da ima tožeča stranka kot posojilodajalec pravico zahtevati vračilo celotnega dolga z obrestmi pred iztekom pogodbenega roka tudi v primeru, če posojilojemalec neredno odplačuje posojilo. Glede na to, da sodišče na pravno podlago tožbenega zahtevka ni vezano, pa se tožena stranka v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki predpisuje učinke za primer razdrtja pogodbe.
ugovor - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - ugovorni razlogi
Ugovorni razlogi v ugovoru zoper sklep, s katerim je sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremenilo sklep o izvršbi tako, da je določilo novo izvršilno sredstvo, so omejeni na novo izvršilno sredstvo.
ZPP člen 354, 354/2, 354/2-13, 354, 354/2, 354/2-13.
absolutna bistvena kršitev
V nasprotju s podatki v spisu postavljen zaključek sodišča prve stopnje, da odgovornost tožene stranke po temelju med strankama ni sporna, predstavlja kršitev po 13. točki 2. odst. 354. čl. ZPP.
Neskladnost dodatka izvedenskega mnenja z izvedenskim mnenjem terja dopolnitev dokaznega postopka z zaslišanjem tega izvedenca ali s postavitvijo drugega izvedenca.
stečajni postopek - prodaja stečajnega dolžnika - prodaja pravne osebe - poplačilo stečajnih upnikov - ločeno poplačilo - ločitveni upniki
Pri prodaji dolžnika kot pravne osebe ni mogoče ugotoviti, kolikšen del kupnine je treba nameniti za ločeno poplačilo ločitvenega upnika, če v prodajni pogodbi ni posebej določena cena za tiste dele premoženja, na katerih obstoji ločitvena pravica. Le del kupnine tvori ločeno stečajno maso, ki je namenjena za poplačilo ločitvenega upnika.
ZIP člen 223, 224, 225, 226, 227, 223, 224, 225, 226, 227.
opustitev
Glede na zanesljive ugotovitve prvostopnega sodišča, utemeljeno oprte na ugotovitve sodnega izvršitelja, je pravilen zaključek prvostopnega sodišča, da so s strani dolžnikov postavljene ovire onemogočale uporabo poti, do katere je upravičena upnica. Neutemeljene pritožbene trditve torej ne morejo izpodbiti pravilnih dejanskih ugotovitev prvostopnega sodišča in pravilne materialnopravne zavrnitve ugovora.
Ekonomska skupnost je skupnost oseb, ki živijo praviloma v skupnem gospodinjstvu, skupno gospodinjstvo s sredstvi, ki jih v ta namen združujejo ter imajo voljo živeti v takšni skupnosti. Življenje v izvenzakonski skupnosti z eno osebo ne izključuje apriori ekonomske skupnosti z drugo. Vendar je ekonomska skupnost eden od elementov pravno priznane izvenzakonske skupnosti. Ker je tožnik živel v izvenzakonski skupnosti z ML v Novem mestu, bi njegova skupnost s KS v Lj. ki ni obsegala stalnega skupnega življenja, ampak le občasno, morala zato biti toliko bolj utemeljena, da bi jo bilo mogoče šteti za ekonomsko skupnost.
ustavitev izvršbe - nenavzočnost upnika - neuspela dražba - novo izvršilno sredstvo
Sodišče ni moglo ustaviti izvršbe kljub temu, da zarubljenih premičnih stvari niti na drugi dražbi ni bilo mogoče prodati, ker je upnik predlagal drugo sredstvo oz. predmet izvršbe.
hišniško stanovanje - sklenitev najemne pogodbe - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe stanovanja
Ne glede na različno imenovanje stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju, pa so vsakokrat veljavni stanovanjski predpisi vsebinsko enako opredeljevali to pravico in sicer tako, da je bila strogo vezana na osebo, ki je opravljala hišniška, kurjaška ali podobna dela. Bistvena značilnosti je bila, da te pravice ni bilo mogoče prenesti na uporabnike in da zaradi tega, ker je hišnik morebiti prenehal opravljati hišniška dela, stanovanje ni spremenilo lastnosti hišniškega stanovanja. Stanovanjska pravica torej ni prešla na tožnico in zato tožnica tudi ni upravičena do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas z neprofitno najemnino, kot to v tožbi zahteva.