Neskladnost dodatka izvedenskega mnenja z izvedenskim mnenjem terja dopolnitev dokaznega postopka z zaslišanjem tega izvedenca ali s postavitvijo drugega izvedenca.
Če stvari fizično ni mogoče razdeliti tako, da prejme vsak solastnik stvari v vrednosti svojega solastninskega deleža, odloči sodišče, da mora tisti solastnik, ki je prejel večjo vrednost, izplačati solastniku oziroma solastnikom, ki so prejeli manjšo vrednost, razliko v vrednosti v roku, ki ne sme biti daljši kot tri mesece, razen če se udeleženci drugače dogovorijo.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/4, 42, 42/1, 42/4. ZPP člen 153, 153/1, 153/3, 212, 153, 153/1, 153/3, 212.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev - predujem - dokazno breme
Če izvršilni naslov vsebuje potrdilo o izvršljivosti, je dolžnik tisti, ki mora dokazati njegovo neutemeljenost. V ta namen je dolžan založiti stroške za izvedbo dokaza z izvedencem - grafologom, če zatrjuje da podpis na vročilnici ni pristen.
Če je upravnik založil za stroške rekonstrukcije kotlovnic, ima aktivno legitimacijo za zahtevek za povrnitev teh stroškov. Sicer upravnik ne more tožiti za povračilo stroškov, ki so jih plačali za toženo stranko ostali solastniki.
Oseba, na katero se ne razteza učinek pravnomočnosti sklepa o delitvi stvari, katere pravni interes s to odločbo ni prizadet, nima pravnega interesa za pritožbo.
Tožnik ne more v pritožbi uspešno zahtevati naj mu sodišče prisodi več ali nekaj drugega kot je s tožbenim zahtevkom zahteval, ker sodišče odloča le v mejah postavljenih zahtevkov.
Ker tožena stranka ni izkazala, da je nabavljeni material, ki ga je kupila pri tožeči stranki porabila za njeno poslovalnico in tudi ni bil predmet dokončnega dogovora med njima o obračunu najemnine in stroškov za poslovalnico, ki jih je tožeča stranka dolgovala toženi stranki, mora toženec plačati račune, ki so predmet pravde, tožeči stranki.
ZGD člen 75, 75/4, 75, 75/4. ZPP člen 19, 19/1, 481, 481/1, 481/1-2, 19, 19/1, 481, 481/1, 481/1-2.
stvarna pristojnost - gospodarski spor - samostojni podjetnik posameznik
Zakon o pravdnem postopku v 2. točki prvega odstavka 481. člena sprejema subjektivno - objektivno koncepcijo gospodarskega spora. Če ena od strank v času po začetku postopka preneha biti gospodarski subjekt, se okrajno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 19. člena ne more izreči za stvarno nepristojno in zadeve odstopiti okrožnemu sodišču (kot gospodarski spor).
Kljub temu, da v pravdah zaradi motenja posesti ZPP določa krajši, torej 8-dnevni rok za odgovor na tožbo, napačen pravni pouk sodišča o dolžini roka za odgovor na tožbo toženi stranki ne more biti v škodo.
Kljub temu, da je v tožbi tožeča stranka navedla, da razdira posojilno pogodbo, pa iz nadaljnjih tožbenih navedb tožeče stranke nedvoumno izhaja, da v tem postopku zahteva le izpolnitev obveznosti tožene stranke po 8. členu navedene pogodbe. V tem pogodbenem določilu sta se stranki dogovorili, da ima tožeča stranka kot posojilodajalec pravico zahtevati vračilo celotnega dolga z obrestmi pred iztekom pogodbenega roka tudi v primeru, če posojilojemalec neredno odplačuje posojilo. Glede na to, da sodišče na pravno podlago tožbenega zahtevka ni vezano, pa se tožena stranka v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki predpisuje učinke za primer razdrtja pogodbe.
Za spor o vrnitvi republiške štipendije ni predpisana stvarna pristojnost delovnega in socialnega sodišča. Taka pristojnost je predpisana za spor o vrnitvi kadrovske štipendije.
Sodišče prve stopnje je napravilo napačne zaključke, saj ni upoštevalo predpisov, ki urejajo najem poslovnih prostorov - t.j. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih. Določbe tega zakona (čl. 14, 15, 16, 17) dajejo pravni okvir, v obsegu katerega bi moralo sodišče ugotavljati dejansko stanje.
ugovor - naknadna objektivna kumulacija izvršilnih sredstev - ugovorni razlogi
Ugovorni razlogi v ugovoru zoper sklep, s katerim je sodišče med izvršilnim postopkom na predlog upnika spremenilo sklep o izvršbi tako, da je določilo novo izvršilno sredstvo, so omejeni na novo izvršilno sredstvo.
hišniško stanovanje - sklenitev najemne pogodbe - stanovanjska pravica - pravica do začasne uporabe stanovanja
Ne glede na različno imenovanje stanovanjske pravice na hišniškem stanovanju, pa so vsakokrat veljavni stanovanjski predpisi vsebinsko enako opredeljevali to pravico in sicer tako, da je bila strogo vezana na osebo, ki je opravljala hišniška, kurjaška ali podobna dela. Bistvena značilnosti je bila, da te pravice ni bilo mogoče prenesti na uporabnike in da zaradi tega, ker je hišnik morebiti prenehal opravljati hišniška dela, stanovanje ni spremenilo lastnosti hišniškega stanovanja. Stanovanjska pravica torej ni prešla na tožnico in zato tožnica tudi ni upravičena do sklenitve najemne pogodbe za nedoločen čas z neprofitno najemnino, kot to v tožbi zahteva.