ZGD člen 75, 75/4, 75, 75/4. ZPP člen 19, 19/1, 481, 481/1, 481/1-2, 19, 19/1, 481, 481/1, 481/1-2.
stvarna pristojnost - gospodarski spor - samostojni podjetnik posameznik
Zakon o pravdnem postopku v 2. točki prvega odstavka 481. člena sprejema subjektivno - objektivno koncepcijo gospodarskega spora. Če ena od strank v času po začetku postopka preneha biti gospodarski subjekt, se okrajno sodišče v skladu z določbo 1. odstavka 19. člena ne more izreči za stvarno nepristojno in zadeve odstopiti okrožnemu sodišču (kot gospodarski spor).
Kljub temu, da v pravdah zaradi motenja posesti ZPP določa krajši, torej 8-dnevni rok za odgovor na tožbo, napačen pravni pouk sodišča o dolžini roka za odgovor na tožbo toženi stranki ne more biti v škodo.
ZPP člen 245, 245/2, 271, 245, 245/2, 271. ZD člen 137, 137/2, 137/3, 137/4, 137, 137/2, 137/3, 137/4.
dedovanje - sporazum - overitev sporazuma pri sodniku - opozorilo na posledice
Sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, sestavljen v pismeni obliki in overjen po sodniku, je veljaven, čeprav ne vsebuje zapisa, da je sodnik opozoril prednika in potomca na njegove posledice, če je izkazano, da je sodnik potomca ustno opozoril in je potomec sporazum razumel ter se z njim strinjal.
Ne zadošča ugotovitev, da fizični napor ni povzročil astme, ampak je potrebno ugotoviti tudi, ali je fizični napor sprožil manifestacijo / izbruh astme. Za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke je pomembno, ali obstaja verjetnost, da tožnikova bolezen (astma) v primeru, da ne bi bil izpostavljen posebnemu telesnemu naporu (urjenje v vojski ob polni obremenitvi s plinsko masko), ne bi izbruhnila ali pa vsaj, da bi izbruhnila kasneje.
pobotni ugovor - odstop terjatve s pogodbo - terjatev
Za pobot morajo biti izpolnjeni vsi pogoji iz 336. člena ZOR. Eden od pogojev je, da sta terjatev in nasprotna terjatev vzajemni, torej da je upnik terjatve obenem tudi dolžnik nasprotne terjatve. Pobot torej ni mogoč, če stranka uveljavlja terjatev koga tretjega, pa čeprav bi ta privolil v takšen način prenehanja svoje terjatve.
Toženka uveljavlja v pobot preživninsko terjatev njene hčere (ki naj bi jo hči nanjo prenesla s cesijo), to pa je terjatev, ki je povezana z osebnostjo upnice (hčere). V skladu z določbo 1. odstavka 436. člena ZOR takšne terjatve ni mogoče s pogodbo prenesti na tretjega.
Za 38-letno tožnico, fizično delavko, je v zvezi z raztrganino sprednjega križnega ligamenta v levem kolenu in zvina levega kolena, primerna odškodnina za dva tedna srednje močnih bolečin in dva do tri mesece kumulativno zmerno močnih bolečin, pri kateri je zdravljenje trajalo cca. osem mesecev in za nevšečnosti primerna odškodnina 600.000,00 SIT za prestani strah za izzid zdravljenja 100.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zaradi oviranosti pri vseh delih in aktivnostih, ki zahtevajo popolno stabilnost obeh kolenskih sklepov zaradi nestabilnosti levega kolena in oslabele štiriglave mišice, ki se odražajo kot težave pri hoji po stopnicah, predvsem navzdol, pri težjem opravljanju domačih del na vrtu in v gospodinjstvu, ker ne more klečati in se vzpenjati in se boji, da bo padla, ter se ne more ukvarjati z rekreacijo kot pred poškodbo, primerna odškodnina 800.000,00 SIT.
dejavnost - gospodarska javna služba - odvoz smeti
Če tožeča stranka (komunalno podjetje) redno prihaja do bivališča tožene stranke z namero, da odpelje odpadke, to pomeni, da storitve opravlja, čeprav ji tožena stranka ne pripravi smeti.
ZIZ člen 42, 42/1, 42/4, 42, 42/1, 42/4. ZPP člen 153, 153/1, 153/3, 212, 153, 153/1, 153/3, 212.
potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev - predujem - dokazno breme
Če izvršilni naslov vsebuje potrdilo o izvršljivosti, je dolžnik tisti, ki mora dokazati njegovo neutemeljenost. V ta namen je dolžan založiti stroške za izvedbo dokaza z izvedencem - grafologom, če zatrjuje da podpis na vročilnici ni pristen.
Kljub temu, da je v tožbi tožeča stranka navedla, da razdira posojilno pogodbo, pa iz nadaljnjih tožbenih navedb tožeče stranke nedvoumno izhaja, da v tem postopku zahteva le izpolnitev obveznosti tožene stranke po 8. členu navedene pogodbe. V tem pogodbenem določilu sta se stranki dogovorili, da ima tožeča stranka kot posojilodajalec pravico zahtevati vračilo celotnega dolga z obrestmi pred iztekom pogodbenega roka tudi v primeru, če posojilojemalec neredno odplačuje posojilo. Glede na to, da sodišče na pravno podlago tožbenega zahtevka ni vezano, pa se tožena stranka v pritožbi neutemeljeno sklicuje na določbo 132. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki predpisuje učinke za primer razdrtja pogodbe.
Ekonomska skupnost je skupnost oseb, ki živijo praviloma v skupnem gospodinjstvu, skupno gospodinjstvo s sredstvi, ki jih v ta namen združujejo ter imajo voljo živeti v takšni skupnosti. Življenje v izvenzakonski skupnosti z eno osebo ne izključuje apriori ekonomske skupnosti z drugo. Vendar je ekonomska skupnost eden od elementov pravno priznane izvenzakonske skupnosti. Ker je tožnik živel v izvenzakonski skupnosti z ML v Novem mestu, bi njegova skupnost s KS v Lj. ki ni obsegala stalnega skupnega življenja, ampak le občasno, morala zato biti toliko bolj utemeljena, da bi jo bilo mogoče šteti za ekonomsko skupnost.
ustavitev izvršbe - nenavzočnost upnika - neuspela dražba - novo izvršilno sredstvo
Sodišče ni moglo ustaviti izvršbe kljub temu, da zarubljenih premičnih stvari niti na drugi dražbi ni bilo mogoče prodati, ker je upnik predlagal drugo sredstvo oz. predmet izvršbe.
pogoji za glavno obravnavo - pravilno vabljenje - odsotnost z naroka
Pogoji za izvedbo glavne obravnave so izpolnjeni kljub odsotnosti obeh tožencev in njunega pravnega pooblaščenca - odvetnika, če so bili tako oba toženca osebno kot tudi njun pravni pooblaščenec na obravnavo pravilno vabljeni, nobeden od njih pa ni izostanka pravno upoštevno in pravočasno opravičil.