Ne gre za storitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe zaradi izzvanosti z nedostojnim ravnanjem oškodovanca saj se takšno njegovo ravnanje nanaša na čas pred storitvijo kaznivega dejanja.
neobrazložen ugovor - dokaz - verodostojna listina
Za svojo navedbo, da je zaradi neskladnosti knjigovodskih podatkov pozval upnika, naj predloži manjkajoče podatke, dolžnik ni predložil ustreznega dokaza (npr. dopisa), zato je ugovor neobrazložen.
Zavrženje nasprotne tožbe s sklepom je preuranjeno tudi, če je zasebna tožba vložena zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po čl. 171 KZ, ker je mogoče to pravno opredelitev spremeniti v kaznivo dejanje razžalitve po čl. 169 KZ. Šele od odločitve o zasebni tožbi je odvisno, ali je nasprotna tožba dovoljena ali pa pomeni prepozno zasebno tožbo.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je vtoževana terjatev upnika v celoti plačana s pobotom z družbo ...., ter za to trditev predložil tudi dokaz; tak ugovor je zato treba šteti za obrazložen v skladu z 2. odst. 53. člena in v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ.
ZKP člen 52, 52/1, 435, 435/1, 52, 52/1, 435, 435/1.
zavrženje zasebne tožbe - zasebna tožba - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je zavrglo zasebno tožbo zato, ker je štelo, da je vložena po preteku trimesečnega roka. Pritožnik pa je dokazoval v pritožbi, da je bila zasebna tožba vložena v roku. Zato je sodišče druge stopnje razveljavilo prvostopenjski sklep in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 435, 435/2, 435, 435/2.
ugovor zoper izvršilni sklep - pravnomočnost - delna razveljavitev sklepa o izvršbi - verodostojna listina
Ker je dolžnik (obrazloženo) le deloma ugovarjal 1. tč. izreka sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje nepravilno razveljavilo 2. tč. izreka sklepa o izvršbi (tim. dovolilni del) v celoti in s tem določilo, da naj bi se postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog nadaljeval tudi glede neizpodbijanega dela 1. tč. izreka sklepa o izvršbi; ta del je že po samem zakonu postal pravnomočen (prim. 2. odst. 435. člena ZPP/99) in sodišče v pravdnem postopku o njem ne bi smelo razsojati.
Pravda, ki se za navadna sospornika konča z različnim uspehom, ima za posledico tudi povsem različno stroškovno odločbo za sospornika. Tisti, ki je v pravdi propadel, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Drugi, ki je v pravdi delno uspel, pa je upravičen do povračila stroškov glede na doseženi uspeh.
(Poslovna) terjatev ne nastane z izročitvijo računa dolžniku, temveč s sklenitvijo pravnega posla med upnikom in dolžnikom, kateri dolžnik ni oporekal. Račun je le potrditev dogovorjenega.
ZOR člen 360, 360/1, 360, 360/1. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1.
obrazložitev ugovora - menica - zastaranje
Dolžnik je (med drugim) ugovarjal tudi iz razloga zastaranja uveljavljane (menične) terjatve. Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360. člena ZOR), je dolžnikova trditev takšna, da bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnično; zato je ugovor potrebno šteti za obrazložen.
Ničnostna (oz. izpodbojna) tožba je predvidena z ZGD kot posebnim predpisom. Zato se pravni interes za vložitev takšne tožbe predpostavlja ter ga ni treba ne zatrjevati in ne izkazovati.
Najprej se kot procesna predpostavka ugotavlja pravočasnost tožbe, šele nato pa pravna korist zanjo.
Ker mora vsaka vloga (tako tudi pritožba) vsebovati vsebino izjave, se v postopku pred sodiščem druge stopnje ni mogoče sklicevati na vlogo, ki je bila vložena v postopku pred sodiščem prve stopnje oz. na navedbe v njej.
Vsak sklep je samostojen pravni akt, rezultat samostojno oblikovane volje družbe (na skupščini), kar pomeni, da je tudi splošno načelo o ničnosti (in izpodbojnosti) treba konkretizirati na konkretni pravni akt skupščine.
Tisto, kar ZGD sporoča, je tako pomembno, da mora biti urejeno že v njem kot temeljnem predpisu (gospodarskih družb). ZGD pa ne daje upravičenja in pravovarstvenega zahtevka na ugotovitev pravnega neobstoja skupščinskih sklepov.
Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje (4. odst. 117. člena ZPP). Navedeno zakonsko določbo je potrebno interpretirati tako, da morata biti obe procesni dejanji sočasni. Tožeča stranka zato ni upravičena predlagati vrnitve v prejšnje stanje šele po prejemu sklepa o zavrženju prepozne pritožbe, če je ob vložitvi pritožbe morala vedeti, da je potekel rok za pritožbo.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3, 144, 144/1, 144/3. ZIZ člen 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2, 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2.
stečajni postopek - upravna odločba - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - ugovor
Pravnomočne in dokončne odločbe, izdane v upravnem postopku, so izvršljive odločbe upravnega postopka in so izvršilni naslov na podlagi 2. točke 2. odst. 17. člena v zvezi z 2. odst. 1. čl. ZIZ.
S prerekanjem terjatve, o obstoju katere je bilo odločeno s pravnomočno upravno odločbo, ni mogoče posegati v učinke res iudicata. Zato je mogoče prerekati takšno terjatev le iz razlogov, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe.
ZPP (1977) člen 212, 212. ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 36, 36/1, 36/2.
prekinitev postopka - postopek prisilne poravnave
V predmetni zadevi gre že od 31.3.1998 (izvršilni sklep na podlagi 2. odst. 55.a člena ZIP - redna št. 6 spisa) za postopek v gospodarskem sporu po pravilih za izdajo plačilnega naloga, ki pa se zaradi dne 6.7.1998 začetega postopka prisilne poravnave proti toženi stranki, po zakonu ni prekinil.
Specialni postopkovni določili, razvidni iz 1. in 2. odst. 36. člena ZPPSL se izrecno nanašata na izvršilni postopek.
Obdolženčevo ravnanje, ko je svoji bivši ženi po naroku za razdružitev premoženja na sodišču grozil, da jo bo ubil in z žago odrezal glavo, pred tem pa je bil zaradi grobosti do nje že obsojen pri sodniku za prekrške, pomeni resno grožnjo, da bo napadel življenje in telo slednje.
Dolžnik z navedbo, da so bile (uveljavljane) zamudne obresti od istega zneska za isto obdobje obračunane dvakrat, utemeljeno ugovarja višini terjatve; zato je potrebno v tem delu ugovor šteti za obrazložen in dovolilni del sklepa o izvršbi razveljaviti.
Zahtevo za obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka je potrebno zavrniti, ko predloženi dokazi niso takšni, da bi sami zase ali skupaj z že izvedenimi povzročili oprostitev obsojenca ali njegovo obsodbo po milejšem zakonu.
Sklep o zavrženju obtožnega predloga je nezakonit in nepravilen, ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačne predpostavke, da mora oškodovanec skladno z določbo 76. člena ZKP podpisati tudi predlog za kazenski pregon. Ker je oškodovanec sam podal kazensko ovadbo (ustno ovadbo po telefonu), se po določbi 2. odst. 53. čl. ZKP šteje, da je s tem podal tudi predlog za pregon.
Dogovor, da se bo upnik poplačal iz denarja, ki ga bo prejel na račun dolžnice, ne pomeni, da dolžničina obveznost preneha, čeprav upnik tega denarja ne prejme. Gre za dogovor o načinu izpolnitve in če takšna izpolnitev ni uspešna, je dolžnica še vedno v zavezi.
Dejstvo, da je obdolženi še po obravnavani prometni nezgodi ponovno vozil avtomobil vinjen in mu je bilo zato vozniško dovoljenje z odločbo sodnika za prekrške odvzeto, ob ostalih ugotovitvah tudi dokazuje, da je obdolženi nevaren voznik in utemeljuje izrek varnostnega ukrepa prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja.