ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3, 144, 144/1, 144/3. ZIZ člen 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2, 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2.
stečajni postopek - upravna odločba - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - ugovor
Pravnomočne in dokončne odločbe, izdane v upravnem postopku, so izvršljive odločbe upravnega postopka in so izvršilni naslov na podlagi 2. točke 2. odst. 17. člena v zvezi z 2. odst. 1. čl. ZIZ.
S prerekanjem terjatve, o obstoju katere je bilo odločeno s pravnomočno upravno odločbo, ni mogoče posegati v učinke res iudicata. Zato je mogoče prerekati takšno terjatev le iz razlogov, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe.
Tudi predlog za izdajo začasne odredbe mora biti v skladu s 4. odstavkom 40. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ taksiran. Če navedena taksa tudi po pozivu stranki ni plačana, se šteje, da je upnik predlog za izdajo začasne odredbe umaknil.
Obdolženčevo ravnanje, ko je svoji bivši ženi po naroku za razdružitev premoženja na sodišču grozil, da jo bo ubil in z žago odrezal glavo, pred tem pa je bil zaradi grobosti do nje že obsojen pri sodniku za prekrške, pomeni resno grožnjo, da bo napadel življenje in telo slednje.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 435, 435/2, 435, 435/2.
ugovor zoper izvršilni sklep - pravnomočnost - delna razveljavitev sklepa o izvršbi - verodostojna listina
Ker je dolžnik (obrazloženo) le deloma ugovarjal 1. tč. izreka sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje nepravilno razveljavilo 2. tč. izreka sklepa o izvršbi (tim. dovolilni del) v celoti in s tem določilo, da naj bi se postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog nadaljeval tudi glede neizpodbijanega dela 1. tč. izreka sklepa o izvršbi; ta del je že po samem zakonu postal pravnomočen (prim. 2. odst. 435. člena ZPP/99) in sodišče v pravdnem postopku o njem ne bi smelo razsojati.
Če tožnica v trenutku prometne nezgode ni bila pripeta z varnostnim pasom, je soodgovorna za utrpelo škodo, ki je bila v vzročni zvezi s to opustitvijo in sicer ne glede na to, ali je bila neuporaba varnostnega pasu sankcionirana z ZTVCP.
Zavrženje nasprotne tožbe s sklepom je preuranjeno tudi, če je zasebna tožba vložena zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po čl. 171 KZ, ker je mogoče to pravno opredelitev spremeniti v kaznivo dejanje razžalitve po čl. 169 KZ. Šele od odločitve o zasebni tožbi je odvisno, ali je nasprotna tožba dovoljena ali pa pomeni prepozno zasebno tožbo.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je vtoževana terjatev upnika v celoti plačana s pobotom z družbo ...., ter za to trditev predložil tudi dokaz; tak ugovor je zato treba šteti za obrazložen v skladu z 2. odst. 53. člena in v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ.
neobrazložen ugovor - dokaz - verodostojna listina
Za svojo navedbo, da je zaradi neskladnosti knjigovodskih podatkov pozval upnika, naj predloži manjkajoče podatke, dolžnik ni predložil ustreznega dokaza (npr. dopisa), zato je ugovor neobrazložen.
Ne gre za storitev kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe zaradi izzvanosti z nedostojnim ravnanjem oškodovanca saj se takšno njegovo ravnanje nanaša na čas pred storitvijo kaznivega dejanja.
Zahtevo za obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka je potrebno zavrniti, ko predloženi dokazi niso takšni, da bi sami zase ali skupaj z že izvedenimi povzročili oprostitev obsojenca ali njegovo obsodbo po milejšem zakonu.
ZPP (1977) člen 212, 212. ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 36, 36/1, 36/2.
prekinitev postopka - postopek prisilne poravnave
V predmetni zadevi gre že od 31.3.1998 (izvršilni sklep na podlagi 2. odst. 55.a člena ZIP - redna št. 6 spisa) za postopek v gospodarskem sporu po pravilih za izdajo plačilnega naloga, ki pa se zaradi dne 6.7.1998 začetega postopka prisilne poravnave proti toženi stranki, po zakonu ni prekinil.
Specialni postopkovni določili, razvidni iz 1. in 2. odst. 36. člena ZPPSL se izrecno nanašata na izvršilni postopek.
dokazno breme - negativno dejstvo - nastanek obveznosti
Tožena stranka je ugovarjala, da obveznosti nima v svoji evidenci, s čimer je zatrjevala tim. negativno dejstvo, ki ga ne more dokazovati, kot zahteva 219. člen ZPP/77, ne pa, da njena obveznost do tožeče stranke ne obstaja. Vendar pa ugovor, da obveznosti nima v svoji evidenci, ne vpliva na njeno obveznost plačila vtoževanih terjatev, saj obveznost ne nastane z vpisom v interno evidenco, temveč s sklenitvijo pogodbe.
Navedba, da ni prejel računa, ni pravno upoštevana, ker dolžnik z njo ne ugovarja temelju ali višini terjatve, saj (poslovna) terjatev ne nastane s prejemom računa, temveč s sklenitvijo pravnega posla (pogodbe).
Sodišče prve stopnje je pravilno pravno opredelilo obravnavano kaznivo dejanje, kot kaznivo dejanje ropa po čl. 213/3 in 1 KZ, ker so oškodovanko najprej udarili, nato pa so stopnjevali silo, ker se je upirala. Zato pritožbena izvajanja, da je bila uporabljena večja sila od dogovorjene in da naj bi šlo za kaznivo dejanje velike tatvine, storjene na posebno predrzen način, niso utemeljene. Vsem štirimi obtožencem je bila izrečena pravična kazen in so bile dovolj upoštevane vse številke olajševalne okoliščine, pa tudi doprinos posameznega obtoženca k kaznivem dejanju.
Če je obtoženec, ki je bil v času storitve kaznivega dejanja policist, v preklicu prvotnega popolnega in natančnega priznanja sklicuje na duševno stisko zaradi strahu pred priporom, spremenjenega zagovora ni mogoče preverjati s pomočjo izvedenca psihiatra, ki je sicer ugotovil obtoženčevo prištevnost v času storitve in v času prvotenga priznanja.
Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje (4. odst. 117. člena ZPP). Navedeno zakonsko določbo je potrebno interpretirati tako, da morata biti obe procesni dejanji sočasni. Tožeča stranka zato ni upravičena predlagati vrnitve v prejšnje stanje šele po prejemu sklepa o zavrženju prepozne pritožbe, če je ob vložitvi pritožbe morala vedeti, da je potekel rok za pritožbo.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - bistveno zmanjšana prištevnost - pogoj
Če je izvedenec psihiater v postopku na prvi stopnji ugotovil, da ni pogojev za izrek obveznega psihiatričnega zdravljenja bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu, in je sodišče prve stopnje o tem zavzelo v izpodbijani sodbi ustrezno obrazloženo stališče, takšne odločitve s pritožbo ni mogoče izpodbiti, če v njej niso navedena nova dejstva.
Sodišče prve stopnje je pravilno, sklicujoč se na I. odstavek 421. člena Zakona o kazenskem postopku, odločilo, da oškodovanec kot tožilec, ki ni naveden med tistimi, ki lahko vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti, pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima.