Pogodbo o odstopu terjatev zaradi plačila in v zavarovanje, na podlagi katere je upnik zahteval dovolitev izvršbe (1. odst. 23. člena ZIZ) ni mogoče uvrstiti med nobeno od listin, ki se po 2. odst. 23. člena štejejo za verodostojne. Dolžnik je tako (obrazloženo) ugovarjal izdanemu sklepu o izvršbi že iz razloga iz 2. tč. 55. člena ZIZ.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3, 144, 144/1, 144/3. ZIZ člen 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2, 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2.
stečajni postopek - upravna odločba - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - ugovor
Pravnomočne in dokončne odločbe, izdane v upravnem postopku, so izvršljive odločbe upravnega postopka in so izvršilni naslov na podlagi 2. točke 2. odst. 17. člena v zvezi z 2. odst. 1. čl. ZIZ.
S prerekanjem terjatve, o obstoju katere je bilo odločeno s pravnomočno upravno odločbo, ni mogoče posegati v učinke res iudicata. Zato je mogoče prerekati takšno terjatev le iz razlogov, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe.
Odvzem motorne žage, ki ni obtoženčeva last na podlagi določbe 2. odst. 69. čl. KZ je bil nezakonit. Motorne žage se nahajajo v prosti prodaji in jih je mogoče kupiti brez kakršnihkoli omejitev. Zato ni mogoče pritrditi stališču izpodbijane sodbe, da razlogi splošne varnosti terjajo odvzem takšnega predmeta.
Če je obtoženec, ki je bil v času storitve kaznivega dejanja policist, v preklicu prvotnega popolnega in natančnega priznanja sklicuje na duševno stisko zaradi strahu pred priporom, spremenjenega zagovora ni mogoče preverjati s pomočjo izvedenca psihiatra, ki je sicer ugotovil obtoženčevo prištevnost v času storitve in v času prvotenga priznanja.
Zahtevo za obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka je potrebno zavrniti, ko predloženi dokazi niso takšni, da bi sami zase ali skupaj z že izvedenimi povzročili oprostitev obsojenca ali njegovo obsodbo po milejšem zakonu.
ZKP člen 52, 52/1, 435, 435/1, 52, 52/1, 435, 435/1.
zavrženje zasebne tožbe - zasebna tožba - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je zavrglo zasebno tožbo zato, ker je štelo, da je vložena po preteku trimesečnega roka. Pritožnik pa je dokazoval v pritožbi, da je bila zasebna tožba vložena v roku. Zato je sodišče druge stopnje razveljavilo prvostopenjski sklep in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.
Sklep o zavrženju obtožnega predloga je nezakonit in nepravilen, ker je sodišče prve stopnje izhajalo iz napačne predpostavke, da mora oškodovanec skladno z določbo 76. člena ZKP podpisati tudi predlog za kazenski pregon. Ker je oškodovanec sam podal kazensko ovadbo (ustno ovadbo po telefonu), se po določbi 2. odst. 53. čl. ZKP šteje, da je s tem podal tudi predlog za pregon.
Tudi predlog za izdajo začasne odredbe mora biti v skladu s 4. odstavkom 40. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ taksiran. Če navedena taksa tudi po pozivu stranki ni plačana, se šteje, da je upnik predlog za izdajo začasne odredbe umaknil.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 435, 435/2, 435, 435/2.
ugovor zoper izvršilni sklep - pravnomočnost - delna razveljavitev sklepa o izvršbi - verodostojna listina
Ker je dolžnik (obrazloženo) le deloma ugovarjal 1. tč. izreka sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje nepravilno razveljavilo 2. tč. izreka sklepa o izvršbi (tim. dovolilni del) v celoti in s tem določilo, da naj bi se postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog nadaljeval tudi glede neizpodbijanega dela 1. tč. izreka sklepa o izvršbi; ta del je že po samem zakonu postal pravnomočen (prim. 2. odst. 435. člena ZPP/99) in sodišče v pravdnem postopku o njem ne bi smelo razsojati.
Ker je od prestane zaporne kazni na eno leto poteklo več kot pet let in ker obdolženec v tem roku ni storil novega kaznivega dejanja, sodišče prve stopnje pri odmeri kazni te obsodbe, četudi še ni bila izbrisana iz kazenske evidence, ne bi smelo upoštevati kot obteževalno okoliščino; po zakonu so namreč prenehale vse njene pravne posledice in obdolženec glede te sodbe velja za neobsojenega.
Zavrženje nasprotne tožbe s sklepom je preuranjeno tudi, če je zasebna tožba vložena zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po čl. 171 KZ, ker je mogoče to pravno opredelitev spremeniti v kaznivo dejanje razžalitve po čl. 169 KZ. Šele od odločitve o zasebni tožbi je odvisno, ali je nasprotna tožba dovoljena ali pa pomeni prepozno zasebno tožbo.
obrazložitev ugovora - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je vtoževana terjatev upnika v celoti plačana s pobotom z družbo ...., ter za to trditev predložil tudi dokaz; tak ugovor je zato treba šteti za obrazložen v skladu z 2. odst. 53. člena in v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ.
Pravda, ki se za navadna sospornika konča z različnim uspehom, ima za posledico tudi povsem različno stroškovno odločbo za sospornika. Tisti, ki je v pravdi propadel, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Drugi, ki je v pravdi delno uspel, pa je upravičen do povračila stroškov glede na doseženi uspeh.
Navedba, da ni prejel računa, ni pravno upoštevana, ker dolžnik z njo ne ugovarja temelju ali višini terjatve, saj (poslovna) terjatev ne nastane s prejemom računa, temveč s sklenitvijo pravnega posla (pogodbe).
Obdolženčevo ravnanje, ko je svoji bivši ženi po naroku za razdružitev premoženja na sodišču grozil, da jo bo ubil in z žago odrezal glavo, pred tem pa je bil zaradi grobosti do nje že obsojen pri sodniku za prekrške, pomeni resno grožnjo, da bo napadel življenje in telo slednje.
spor majhne vrednosti - napoved pritožbe - pravočasnost
V predmetnem gospodarskem sporu majhne vrednosti je bila tožena stranka dolžna pritožbo zoper sodbo napovedati v prekluzivnem zakonskem roku 8 dni. Kadar je vloga po zakonu vezana na rok, se šteje, da je vložena pravočasno, če je pristojnemu sodišču izročena, preden se rok izteče, oziroma, če je kot priporočena pošiljka oddana na pošto, preden se rok izteče.
Zaradi zamude z napovedjo pritožbe je tožena stranka izgubila pravico do pritožbe, saj se zoper sodbo lahko pritoži samo stranka, ki je pravočasno napovedala pritožbo.
Če tožnica v trenutku prometne nezgode ni bila pripeta z varnostnim pasom, je soodgovorna za utrpelo škodo, ki je bila v vzročni zvezi s to opustitvijo in sicer ne glede na to, ali je bila neuporaba varnostnega pasu sankcionirana z ZTVCP.
Gradbeno dovoljenje načeloma ne izključuje protipravnosti gradbenega posega, glede katerega je bila vložena tožba zaradi motenja posesti. Protipravnost bi bila izključena le v primeru, če bi tožeča stranka, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, izrecno soglašala s takšnim gradbenim posegom, kot je bil dejansko izveden.