Sodišče prve stopnje je pravilno, sklicujoč se na I. odstavek 421. člena Zakona o kazenskem postopku, odločilo, da oškodovanec kot tožilec, ki ni naveden med tistimi, ki lahko vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti, pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima.
dokazno breme - negativno dejstvo - nastanek obveznosti
Tožena stranka je ugovarjala, da obveznosti nima v svoji evidenci, s čimer je zatrjevala tim. negativno dejstvo, ki ga ne more dokazovati, kot zahteva 219. člen ZPP/77, ne pa, da njena obveznost do tožeče stranke ne obstaja. Vendar pa ugovor, da obveznosti nima v svoji evidenci, ne vpliva na njeno obveznost plačila vtoževanih terjatev, saj obveznost ne nastane z vpisom v interno evidenco, temveč s sklenitvijo pogodbe.
ZPP (1977) člen 212, 212. ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 36, 36/1, 36/2.
prekinitev postopka - postopek prisilne poravnave
V predmetni zadevi gre že od 31.3.1998 (izvršilni sklep na podlagi 2. odst. 55.a člena ZIP - redna št. 6 spisa) za postopek v gospodarskem sporu po pravilih za izdajo plačilnega naloga, ki pa se zaradi dne 6.7.1998 začetega postopka prisilne poravnave proti toženi stranki, po zakonu ni prekinil.
Specialni postopkovni določili, razvidni iz 1. in 2. odst. 36. člena ZPPSL se izrecno nanašata na izvršilni postopek.
Dejstvo, da je obdolženi še po obravnavani prometni nezgodi ponovno vozil avtomobil vinjen in mu je bilo zato vozniško dovoljenje z odločbo sodnika za prekrške odvzeto, ob ostalih ugotovitvah tudi dokazuje, da je obdolženi nevaren voznik in utemeljuje izrek varnostnega ukrepa prepovedi izdaje vozniškega dovoljenja.
Pravda, ki se za navadna sospornika konča z različnim uspehom, ima za posledico tudi povsem različno stroškovno odločbo za sospornika. Tisti, ki je v pravdi propadel, mora nasprotni stranki povrniti stroške postopka. Drugi, ki je v pravdi delno uspel, pa je upravičen do povračila stroškov glede na doseženi uspeh.
Navedba, da ni prejel računa, ni pravno upoštevana, ker dolžnik z njo ne ugovarja temelju ali višini terjatve, saj (poslovna) terjatev ne nastane s prejemom računa, temveč s sklenitvijo pravnega posla (pogodbe).
Pogodbo o odstopu terjatev zaradi plačila in v zavarovanje, na podlagi katere je upnik zahteval dovolitev izvršbe (1. odst. 23. člena ZIZ) ni mogoče uvrstiti med nobeno od listin, ki se po 2. odst. 23. člena štejejo za verodostojne. Dolžnik je tako (obrazloženo) ugovarjal izdanemu sklepu o izvršbi že iz razloga iz 2. tč. 55. člena ZIZ.
Če je obtoženec, ki je bil v času storitve kaznivega dejanja policist, v preklicu prvotnega popolnega in natančnega priznanja sklicuje na duševno stisko zaradi strahu pred priporom, spremenjenega zagovora ni mogoče preverjati s pomočjo izvedenca psihiatra, ki je sicer ugotovil obtoženčevo prištevnost v času storitve in v času prvotenga priznanja.
Ničnostna (oz. izpodbojna) tožba je predvidena z ZGD kot posebnim predpisom. Zato se pravni interes za vložitev takšne tožbe predpostavlja ter ga ni treba ne zatrjevati in ne izkazovati.
Najprej se kot procesna predpostavka ugotavlja pravočasnost tožbe, šele nato pa pravna korist zanjo.
Ker mora vsaka vloga (tako tudi pritožba) vsebovati vsebino izjave, se v postopku pred sodiščem druge stopnje ni mogoče sklicevati na vlogo, ki je bila vložena v postopku pred sodiščem prve stopnje oz. na navedbe v njej.
Vsak sklep je samostojen pravni akt, rezultat samostojno oblikovane volje družbe (na skupščini), kar pomeni, da je tudi splošno načelo o ničnosti (in izpodbojnosti) treba konkretizirati na konkretni pravni akt skupščine.
Tisto, kar ZGD sporoča, je tako pomembno, da mora biti urejeno že v njem kot temeljnem predpisu (gospodarskih družb). ZGD pa ne daje upravičenja in pravovarstvenega zahtevka na ugotovitev pravnega neobstoja skupščinskih sklepov.
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1. ZPP člen 435, 435/2, 435, 435/2.
ugovor zoper izvršilni sklep - pravnomočnost - delna razveljavitev sklepa o izvršbi - verodostojna listina
Ker je dolžnik (obrazloženo) le deloma ugovarjal 1. tč. izreka sklepa o izvršbi, je sodišče prve stopnje nepravilno razveljavilo 2. tč. izreka sklepa o izvršbi (tim. dovolilni del) v celoti in s tem določilo, da naj bi se postopek kot pri ugovoru zoper plačilni nalog nadaljeval tudi glede neizpodbijanega dela 1. tč. izreka sklepa o izvršbi; ta del je že po samem zakonu postal pravnomočen (prim. 2. odst. 435. člena ZPP/99) in sodišče v pravdnem postopku o njem ne bi smelo razsojati.
ZKP člen 52, 52/1, 435, 435/1, 52, 52/1, 435, 435/1.
zavrženje zasebne tožbe - zasebna tožba - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je zavrglo zasebno tožbo zato, ker je štelo, da je vložena po preteku trimesečnega roka. Pritožnik pa je dokazoval v pritožbi, da je bila zasebna tožba vložena v roku. Zato je sodišče druge stopnje razveljavilo prvostopenjski sklep in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nadaljnji postopek.
Po določbi II. odstavka 53. člena ZKP se namreč šteje, da je podan predlog za pregon, v kolikor je oškodovanec sam podal ovadbo. V določbi II. odstavka 147. člena ZKP pa je navedeno, da se ovadba lahko poda ustno, lahko pa tudi po telefonu. Posebne obličnosti za podajo kazenske ovadbe tako zakon ne zahteva. Glede na to, da je oškodovanec po dejanju po telefonu sam obvestil policiste, ki so tako izvedeli za kaznivo dejanje po prijavi oškodovanca in z njim nato opravili razgovor, so utemeljene pritožbene navedbe, da je predlog za pregon oškodovanec podal in da je z njegovim ravnanjem tudi njegova volja za pregon jasno izražena.
ZUKZ člen 20, 20. ZOR člen 387, 387/1, 387/2, 387, 387/1, 387/2.
pripoznava dolga - pretrganje zastaranja - razmerja z mednarodnim elementom - svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Sporočilo tožene stranke, da "izplačilo 2,984.029, 05 din z obrestmi ni sporno in bo izvršeno po navodilih vaše (to je tožeče stranke") je tudi po mnenju pritožbenega sodišča jasno in tako določno, da zadošča dejanskemu stanu iz 2. odst. 387. čl. ZOR, to pa v posledici pomeni pretrganje zastaranja (1. odst. 387. čl. ZOR).
Sodišče prve stopnje je predmetni spor pravilno presodilo po slovenskem pravu, saj sta se obe pravdni stranki v svojih izvajanjih sklicevali na ZOR (ki je bil ob sklenitvi pogodbe mimogrede tudi bosansko pravo), kar pomeni, da sta pravo izbrali (argumentom a contrario k 1. odst. 20. čl. ZMZP). Uporaba slovenskega prava pa je še v skladu z načelom karakteristične izpolnitve, ki je uveljavljeno v teoriji in praksi in, po katerem je za določitev prava odločilen sedež stranke, na katero se karakteristična izpolnitev nanaša. V spornem primeru je to obveznost tožene stranke, ki je slovenski gospodarski subjekt, da v skladu s sklenjeno pogodbo, plača tožeči stranki ceno za nesporno dobavljeno blago.
ZOR člen 360, 360/1, 360, 360/1. ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 53, 53/2, 61, 61/1.
obrazložitev ugovora - menica - zastaranje
Dolžnik je (med drugim) ugovarjal tudi iz razloga zastaranja uveljavljane (menične) terjatve. Ker z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti (1. odst. 360. člena ZOR), je dolžnikova trditev takšna, da bi lahko imela za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnično; zato je ugovor potrebno šteti za obrazložen.
Sodišče prve stopnje je pravilno pravno opredelilo obravnavano kaznivo dejanje, kot kaznivo dejanje ropa po čl. 213/3 in 1 KZ, ker so oškodovanko najprej udarili, nato pa so stopnjevali silo, ker se je upirala. Zato pritožbena izvajanja, da je bila uporabljena večja sila od dogovorjene in da naj bi šlo za kaznivo dejanje velike tatvine, storjene na posebno predrzen način, niso utemeljene. Vsem štirimi obtožencem je bila izrečena pravična kazen in so bile dovolj upoštevane vse številke olajševalne okoliščine, pa tudi doprinos posameznega obtoženca k kaznivem dejanju.
Če tožnica v trenutku prometne nezgode ni bila pripeta z varnostnim pasom, je soodgovorna za utrpelo škodo, ki je bila v vzročni zvezi s to opustitvijo in sicer ne glede na to, ali je bila neuporaba varnostnega pasu sankcionirana z ZTVCP.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144/3, 144, 144/1, 144/3. ZIZ člen 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2, 1, 1/2, 17, 17/2, 17/2-2.
stečajni postopek - upravna odločba - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - ugovor
Pravnomočne in dokončne odločbe, izdane v upravnem postopku, so izvršljive odločbe upravnega postopka in so izvršilni naslov na podlagi 2. točke 2. odst. 17. člena v zvezi z 2. odst. 1. čl. ZIZ.
S prerekanjem terjatve, o obstoju katere je bilo odločeno s pravnomočno upravno odločbo, ni mogoče posegati v učinke res iudicata. Zato je mogoče prerekati takšno terjatev le iz razlogov, ki bi jih bilo mogoče uveljavljati v postopku individualne izvršbe.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - bistveno zmanjšana prištevnost - pogoj
Če je izvedenec psihiater v postopku na prvi stopnji ugotovil, da ni pogojev za izrek obveznega psihiatričnega zdravljenja bistveno zmanjšano prištevnemu storilcu, in je sodišče prve stopnje o tem zavzelo v izpodbijani sodbi ustrezno obrazloženo stališče, takšne odločitve s pritožbo ni mogoče izpodbiti, če v njej niso navedena nova dejstva.
Gradbeno dovoljenje načeloma ne izključuje protipravnosti gradbenega posega, glede katerega je bila vložena tožba zaradi motenja posesti. Protipravnost bi bila izključena le v primeru, če bi tožeča stranka, v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, izrecno soglašala s takšnim gradbenim posegom, kot je bil dejansko izveden.