Po KZ-A za storitev kaznivega dejanja izmikanja plačevanja preživnine ni zadoščalo golo dejstvo neplačevanja ob siceršnji zmožnosti plačila, temveč je zakon kot izvršitveno dejanje zahteval še izmikanje plačevanju preživnine, ki je lahko bilo aktivno ravnanje ali pa opustitev. Za obstoj kaznivega dejanja je zadostovalo tudi neplačilo enega obroka preživnine, če se je dalo iz okoliščin sklepati, da storilec preživnine ne namerava plačevati.
V konkretnem primeru je eventualni tožbeni zahtevek vsebovan v primarnem, zato ne gre za kumulacijo zahtevkov. Izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine se namreč opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari (prvi odstavek 221. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju). Ker sta zahtevka identična oziroma je tožeča stranka s postavitvijo eventualnega zahtevka ustvarila položaj, v katerem je eventualni zahtevek vključen v primarnem, bi moralo sodišče prve stopnje tožbo v delu, ki se nanaša na podrejeni tožbeni zahtevek zaradi obstoja negativne procesne predpostavke litispendence zavreči.
V skladu z določbo 2. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah lahko sodišče dovoli stranki tudi obročno plačilo. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa obrazložilo, zakaj po njegovi presoji niso izpolnjeni pogoji za obročno odplačevanje sodne takse.
denacionalizacija - vračilo deležev javne trgovinske družbe - pravočasna zahteva zahteva enega družbenika - naknadne zahteve ostalih družbenikov - rok za vložitev zahteve
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da so tožniki lahko upravičeni le do kapitalskega deleža njihovega pravnega prednika, oziroma upravičenca, ne pa tudi do celotnega premoženja javne trgovinske družbe. Uporaba določbe 2. odstavka 64. člena ZDen v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Prvostopni upravni organ je zato postopal pravilno, ko je denacionalizacijsko zahtevo tožnikov kot prepozno zavrgel, saj je bila vložena po preteku prekluzivnega materialnega roka iz 1. odstavka 64. člena ZDen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti
Trije od tožencev, ki so materialni sosporniki, imajo enako kot ostali toženci prebivališče na območju Okrožnega sodišča v Kopru, kjer se je zgodil tudi škodni dogodek. Tožnik stanuje v Avstriji, tako da se na Okrožno sodišče v Ljubljani ne navezuje nobena relevantna okoliščina. Tako je očitno, da se bo enotno za vseh devet tožencev postopek lažje opravil pred Okrožnim sodiščem v Kopru, zato je predlog za prenos pristojnosti utemeljen.
Poravnavo, sklenjeno pred sodiščem splošne pristojnosti v postopku, ki se je posledično začel, ker ni bila spoštovana začasna odredba iz denacionalizacije (po 11. členu ZLPP), je treba upoštevati tudi v denacionalizacijskem postopku, saj se odškodnina, ki izhaja iz enega temelja, ne more zahtevati po dveh različnih naslovih.
ZAzil člen 27, 27/1-1, 27/1-3, 36, 36/5. ZTuj člen 75.ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 76.
azil - omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti - sum zlorabe azilnega postopka
Prosilcu za azil se lahko omeji gibanje na podlagi 27. člena Zakona o azilu, če je podan kateri od razlogov, navedenih v tej določbi. Zakon o azilu ne omejuje dokazovanja istovetnosti samo na dokumente iz 75. člena Zakona o tujcih, vendar tožnik ni predlagal glede dokazovanja svoje istovetnosti niti zaslišanja prič niti drugih dokazov, njegove izjave (ki so po oceni sodišča neverodostojne) pa v tem primeru ne morejo zadoščati, da se njegova istovetnost ugotovi z gotovostjo, ki je potrebna za izdajo izkaznice prosilca za azil.
stroški postopka - umik pritožbe v upravnem sporu po ugoditvi pritožbe v upravnem postopku
Sodišče je tožbo zavrglo v predhodnem preizkusu tožbe, ko ta še ni bila vročena toženi stranki. Ker je bilo pritožbi v upravnem postopku ugodeno, ne glede na vloženo (in zavrženo) tožbo v upravnem sporu, so vsi stroški, ki jih uveljavlja tožeča stranka, stroški predhodnega postopka, ki jih krije tožeča stranka sama.
Dokazno breme za izkazovanje lastništva alikvotnega dela kapitala delniške družbe ob podržavljenju je na strani pritožnika. To lastništvo bi imetnik delnice lahko izkazoval samo z listino - delnico, saj delniški seznam ne vsebuje imen lastnikov prinosniških delnic. Seznam reprezentantov kuponov prinosniških delnic pa zaradi narave teh delnic ((kupon se ne glasi na ime in se lahko od delnice odcepi) sam po sebi ne dokazuje lastništva delnic. Prvostopno sodišče je pravilno navedlo, da je glede na lastnost prinosniške delnice in njeno funkcijo, v postopku denacionalizacije treba ugotoviti, ali je bil imetnik delnic zaplenjene delniške družbe res lastnik delnic in s tem alikvotnega dela osnovnega kapitala delniške družbe ob podržavljenju.
denacionalizacija - upoštevanje v sodnem postopku sklenjene poravnave
V postopku denacionalizacije se upošteva v sodnem postopku sklenjena sodna poravnava, saj upravičenec ne more pridobiti vrednost istega premoženja po istem temelju iz dveh pravnih naslovov.
ZGO-1 člen 3, 3/1, 66.ZUP člen 252, 274, 274/2.ZUS-1 člen 76, 107, 107/1, 107/2.
gradbeništvo - komunalni objekt - skladnost z zazidalnim načrtom - občina kot stranka v postopku
Občina je stranska udeleženka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za komunalne objekte zato, ker je v skladu z ZGO-1 odgovorna za komunalno opremljanje zemljišč. Če nameravana gradnja ni v skladu z zazidalnim načrtom, se zanjo ne more pridobiti gradbenega dovoljenja.
ZDen člen 3, 3-8, 3-22, 62, 71. ZUS člen 76, 107, 107/1, 107/2.
denacionalizacija - vračanje kapitalskih deležev - vrednost podržavljenega premoženja - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je zaradi nepravilne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja lahko prišlo do zmotne uporabe materialnega prava, prvostopno sodišče ugodi tožbi in odpravi izpodbijano odločbo ter zadevo vrne pristojnemu organu v nov postopek.
denacionalizacija - rok za vložitev zahteve - določnost zahteve - naknadna dopolnitev zahteve
Če je v zahtevi za denacionalizacijo navedeno, kdo je upravičenec, zahtevi pa je priložena tudi listina o državljanstvu samo za to osebo, je zahteva glede upravičenca določno opredeljena in ni podlage za stališče, da bi prvostopni upravni organ moral vložnika zahteve pozvati k dopolnitvi oziroma, da se opredeli do tega, ali je upravičenec tudi oseba, na katero se nanaša listina o podržavljenju. Čeprav je zahtevi za denacionalizacijo priložena tudi listina o podržavljenju, ki se nanaša na oba solastnika, to še ne pomeni, da je vložnik zahteve izrazil voljo, da zahteva denacionalizacijo po obeh.
ZUS-1 člen 75, 75/2, 75/3, 76, 82, 83, 83/2, 85, 85/2, 86, 92, 107, 107/1, 107/2. ZDavP člen 89. ZST člen 13.
odpis davčnega dolga - premoženjsko stanje v času odločanja prvostopnega upravnega organa - oprostitev plačila sodnih taks - predložitev ustrezne dokumentacije
Za odpis davčnega dolga so pomembni pogoji, ki so bili podani ob odločanju prvostopnega davčnega organa. Ti pa so bili bistveno drugačni kot ob vložitvi pritožbe v upravnem sporu, zato novih pogojev v reviziji ni mogoče upoštevati. Če stranka za oprostitev plačila sodnih taks ne predloži predpisane dokumentacije, je plačila sodnih taks ni mogoče oprostiti.
ZGO člen 33a, 35.ZGO-1 člen 191. ZUN člen 57. ZUS člen 67, 67/2.ZUS-1 člen 73, 73/1, 76, 107, 107/1, 107/2.
enotno dovoljenje za gradnjo - legalizacijo že zgrajenega objekta - neskladje med zgrajenimi objekti in dovoljenjem
Če enotno dovoljenje za gradnjo za legalizacijo objekta temelji na projektih, ki ne ustrezajo stanju gradnje v naravi, to ni predmet postopka izdaje dovoljenja, ki se izda na podlagi projektov, temveč predmet inšpekcijskega postopka in presoje v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Z enotnim dovoljenjem za gradnjo pa je legalizirana že prej obstoječa gradnja le toliko, kolikor je to vsebina dovoljenja in projektov, na katerih temelji.
ZVO člen 188, 188/2. ZUS člen 26, 216.ZUS-1 člen 75, 75/2, 82, 107, 107/2.
podelitev koncesije - odločba ustavnega sodišča - začasno zadržanje izvrševanje zakona - odločanje v času zadržanja - izdaja in vročitev upravne odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Če je zadržano izvrševanje zakona, je prepovedana uporaba tega zakona oziroma njegovih pravnih norm v času, dokler zadržanje traja in torej ne sme biti sprejeta nobena odločitev, ki bi se na ta temelj opirala. To pa pomeni, da sodišča in upravni organi ne smejo odločati oziroma nadaljevati s svojim postopkom, v katerem bi se odločalo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih, ki bi izhajale iz zadržane določbe zakona. Tako zadržanje je po svoji naravi začasno, zato ga ni mogoče šteti za trajno oviro, zaradi katere se postopek v upravnem sporu ali pred upravnimi organi ne bi mogel nikoli več nadaljevati.
naknadni obračun carinskega dolga - zastaranje pravice do izterjave carine
Carinski organ mora v okviru desetletnega absolutnega zastaralnega roka, ki teče od nastanka carinske obveznosti, začeti in dokončati vse postopke, ki so predpisani za uveljavitev in plačilo terjatve.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - ratio legis vzročnost - odgovornost upravljavca smučišča - ekonomska analiza prava
Tožnik je na položni, običajni smučarski progi padel in se poškodoval. Odgovornosti za to ni mogoče naprtiti upravljavcu smučišča, saj ni opustil nobene obveznosti, ki mu jo nalaga ZVJS. Uporaba izhodišč ekonomske analize prava vrednotno ne bi bila upravičena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS23736
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 372, 372-1, 420, 420/2. KZ člen 137.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost razlogov - obrazložitev sodbe - opredelitev do zagovora - kršitev kazenskega zakona - ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru - zakonski znaki kaznivega dejanja - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Glede na krajevno in časovno povezanost dogajanja, ko se je udeleženec pretepa le za trenutek umaknil s kraja prizorišča in se tja takoj vrnil s palico v rokah, pretep med udeleženci ni prenehal in je bil zato ta zakonski znak kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu podan.