V konkretnem primeru je bil dne 18. 2. 2025 (na podlagi upnikovega umika izvršilnega predloga) res izdan sklep o ustavitvi izvršilnega postopka. Prav tako drži, da je glede na dohodni zaznamek v spisu dolžnik istega dne, to je 18. 2. 2025, opravil procesno dejanje v predmetnem postopku, in sicer je v elektronskem izvršilnem vpisniku res zavedeno, da je dolžnik tedaj vložil vlogo. V samem elektronskem spisu sicer med pisanji kakršnekoli vloge dolžnika, vložene dne 18. 2. 2025, ni, so le s strani dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) vložena tri bančna potrdila o izvršenih plačilih. Ker pa je dolžnik obravnavani pritožbi priložil vlogo, naslovljeno "Pritožba zoper sklep z dne 18. 2. 2025", datirano z dnem 18. 2. 2025, je s tem vendarle uspel vzbuditi dvom v dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi pritožbe zoper sklep z dne 18. 2. 2025 ni vložil.
Ne glede na zgoraj navedeno pa dolžnik izpodbijane odločitve ne more ovreči. Tudi če bi se zanesljivo izkazalo, da je dolžnik dne 18. 2. 2025 v spis pritožbo zoper sklep z dne 18. 2. 2025 (in ne le njenih prilog - bančnih potrdil) dejansko vložil, namreč do stroškov takšne pritožbe v nobenem primeru ne bi mogel biti upravičen. Ne bi šlo namreč za stroške, ki bi bili potrebni za postopek nasprotne izvršbe, saj za pritožbo zoper sklep o ustavitvi izvršilnega postopka dolžnik nima pravnega interesa, takšna pritožba se zavrže kot nedovoljena. K uspehu dolžnika (upnika po nasprotni izvršbi) s predlogom za nasprotno izvršbo tako njegova pritožba zoper sklep z dne 18. 2. 2025, tudi če je dejansko bila vložena, ne bi mogla prispevati.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izvršba zaradi oprave nenadomestnega dejanja - izročitev osebnih dokumentov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - največja korist otroka - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - predlog za odlog izvršbe - vezanost sodišča na odločitev o predhodnem vprašanju na matičnem področju
Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano in se v koristnost njegove vsebine v odnosu do mladoletnih otrok ne sme spuščati. V postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, je bilo ocenjeno, da so stiki, kot so bili določeni, v korist obeh otrok, saj sicer matično sodišče ne bi odločilo na način, kot je, torej tudi tako, da se ob stikih predajajo tudi osebni dokumenti otrok. Izvršilno sodišče zato ob odločanju o predlogu za dovolitev izvršbe oziroma ugovoru izvršilnega naslova z vidika varstva koristi otrok ne more ponovno presojati.
V obravnavani zadevi se v nepravdnem postopku odloča o spremembi izvršilnega naslova in se je hkrati odločalo o začasni odredbi, s katero bi bilo ob izdaji lahko začasno poseženo v izvršilni naslov. Izvršilno sodišče kvečjemu ne sme voditi postopka izvršbe, dokler ni sprejeta odločitev o začasni odredbi. Ker pa začasna odredba učinkuje, še preden postane pravnomočna, saj ima pomen sklepa o izvršbi, pa zadošča, da se izvršba ne opravlja do njene izdaje (ter se tudi ni). Če je izdana, upnikov izvršilni naslov lahko začasno izgubi pravni učinek (če je poseženo v samo prej določeno obveznost dolžnika), saj ga začasno nadomesti začasna odredba, s tem tudi odpade temeljna predpostavka obravnavane izvršbe. Če pa je predlog za izdajo začasne odredbe, tako kot v obravnavani zadevi, zavrnjen oziroma dolžnikova obveznost ni spremenjena, pa izvršilno sodišče iz enakih razlogov, kot jih ugotovi matično sodišče, ne sme odložiti izvršbe.
Upnik s sprejemom izpolnitve ni dolžan premagovati velikih ovir in nositi visokih stroškov. Nepomembno je, če upnik nima prijavljenega drugega stalnega prebivališča, za učinkovito izpolnitev je namreč bistveno, kje upnik dejansko živi. Da je dolžnica izročila pravi ključ, ta ne more dokazovati s fotografijami ključa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090667
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 244/2.
prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - ponovno odločanje
Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka, v zakonu ni opore. Zoper dolžnika je bil ponovno začet stečajni postopek, zato velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00090664
ZIZ člen 15, 76, 226, 238f. ZPP člen 332, 343, 343/1, 343/4.
izvršba zaradi omogočanja stikov z mladoletnim otrokom - izrek denarne kazni dolžniku - izvršilni naslov - prenehanje terjatve iz izvršilnega naslova - ustavitev izvršbe - oprava izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes za ugovor - pomanjkanje pravnega interesa - vsebinska presoja - nedovoljen ugovor - zavrženje ugovora zoper sklep o izvršbi - stroški izvršilnega postopka - stroški predloga za izvršbo - stroški ugovornega postopka
Pritožba je utemeljena že iz razloga, ker dolžnica niti nima pravnega interesa za vsebinsko odločanje o ugovoru, obstoj pravnega interesa pa je procesna predpostavka za meritorno presojo. V času izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru je bila namreč oprava izvršbe (z izrekanjem denarnih kazni) že pravnomočno ustavljena, kar pomeni, da se sklep o izvršbi zoper dolžnico v obravnavani zadevi v nobenem primeru ne bo več izvrševal. Drži sicer, da so bili dolžnici s sklepom o izvršbi naloženi v plačilo tudi upnikovi stroški izvršilnega predloga, vendar pa to dejstvo samo zase pravnega interesa dolžnici za vsebinsko odločanje o ugovoru še ne daje. Bistvo izvršbe je namreč opravljanje neposrednih izvršilnih dejanj zoper dolžnika z namenom uveljavitve upnikove terjatve, v tej zadevi pa se izvršba v nobenem primeru ne more več opravljati. Zato bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zoper sklep o izvršbi, zaradi pomanjkanja dolžničinega pravnega interesa, šteti kot nedovoljen in ne o njem vsebinsko odločati, kot je storilo v I. točki izreka izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00090666
ZST-1 člen 6, 6/2, 6/3. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 244/2. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4.
plačilo sodne takse z navedbo napačne reference - prekinitev postopka zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - ponovno odločanje
Pri napačni navedbi sklicne številke gre za pomoto, saj se vsi ostali podatki na pritožbi predloženemu dokazilu ujemajo z zahtevami iz plačilnega naloga. Pomoto je mogoče opredeliti za opravičljivo, saj je plačilo izvršila stranka, katere poslovanje s sodišči ni vsakodnevno opravilo. Pomota finančnih posledic nima, saj je bilo plačilo izvršeno na račun sodišča, tako da so sredstva že med proračunskimi sredstvi, namenjenimi za poslovanje sodišč.
Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka, v zakonu ni opore. Zoper dolžnika je bil ponovno začet stečajni postopek, zato velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka.
predlog dolžnika za odlog izvršbe - hipotekarni dolžnik - zakonska analogija - tožba za nedopustnost izvršbe - verjetnost uspeha v pravdni zadevi - potrošnik - dom dolžnika - korist mladoletnega otroka - tehtanje interesov strank
Obrazložitev sodišča prve stopnje je v obravnavanem primeru že objektivno zelo skopa, še toliko bolj pa je to razvidno glede na zelo visoko višino izterjevane terjatve, škodo, ki grozi dolžnikoma in njunemu mladoletnemu otroku (izguba doma) in obsežno procesno gradivo, ki sta ga dolžnika podala v svojem predlogu za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje se ni niti opredelilo do položaja mladoletnega, šoloobveznega otroka dolžnikov, čeprav pravna ureditev varuje njegove koristi. Opredelilo se tudi ni do verjetnosti uspeha dolžnikov v pravdnem postopku oziroma ni pojasnilo, zakaj meni, da se mu o tem ni potrebno opredeliti. Prav tako sodišče prve stopnje dejansko ni opravilo resnega tehtanja položajev in interesov obeh strank postopka ali pojasnilo, zakaj bi takšno tehtanje glede na navedbe dolžnikov v predlogu za odlog izvršbe odpadlo.
Res imata osnovni in popravni sklep isto opravilno številko, datum in tudi štirimestno številko pred opravilno številko. Kljub temu pa ne drži, da ni mogoče razbrati, ali gre za en sam sklep, ali za dva različna sklepa. Navedeno namreč povsem jasno izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, konkretno iz poimenovanja odločbe, ki se popravlja. Poleg opravilne številke I 1982/2025 in datuma izdaje 15. 9. 2025 je namreč v izreku navedeno tudi, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom popravilo sklep o izvršbi. Tako ne more biti dvoma, da gre za dva različna sklepa (sicer z isto opravilno številko in datumom izdaje), sklep o izvršbi in popravni sklep. Glede na pojasnjeno izpodbijani sklep ni nerazumljiv, bistvena kršitev določb ZPP ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00090397
ZFPPIPP člen 301, 301/2. ZPP člen 205, 208, 208/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prekinitev postopka zaradi stečaja - objava sklepa o preizkusu terjatev - prenehanje razloga za prekinitev - nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka - povabilo k prevzemu postopka - seznam preizkušenih terjatev - procesni sklep
Upnik v pritožbi sicer pravilno navaja, da v primeru, ko je terjatev, ki je predmet pravdnega postopka, v stečajnem postopku priznana, v skladu z osmim odstavkom 301. člena ZFPPIPP preneha upnikova pravna korist za vodenje pravde o tej terjatvi. V takem primeru mora sodišče tožbo zavreči. V predmetnem postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine se kot tožba šteje upnikov predlog za izvršbo, s katerim je upnik, med drugim, zahteval plačilo svoje terjatve (prim. drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Sodišče bo odločitev o pravnih posledicah v pritožbi zatrjevanega dejstva, da je bila terjatev, ki jo upnik uveljavlja v tem postopku, v stečajnem postopku v celoti priznana, lahko sprejelo v nadaljevanju tega postopa. Za pravilnost procesne odločitve o nadaljevanju postopka, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo v izpodbijanem sklepu, pa to dejstvo ni bistveno. V tej zvezi je pomembno le, ali so bili izpolnjeni pogoji za sprejetje odločitve o nadaljevanju postopka. Ti pa so bili v obravnavanem primeru izpolnjeni. Z objavo sklepa o preizkusu terjatev je v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP namreč prenehal razlog za prekinitev postopka, sodišče prve stopnje pa je pravilno uporabilo tudi določbo prvega odstavka 208. člena ZPP, v skladu s katero se postopek, ki je bil prekinjen zaradi začetka stečajnega postopka, nadaljuje, ko sodnik stečajnega upravitelja povabi, da prevzame postopek, pri čemer se v skladu s sodno prakso kot povabilo k prevzemu postopka šteje tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka (prim. VSRS sklep II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011; VSC sklep II Ip 153/2024 z dne 3. 7.2024).
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - prepozen ugovor dolžnika - zavrženje prepoznega ugovora - dvakratna vročitev odločbe stranki - začetek teka roka za ugovor - zakonski prekluzivni rok - nepodaljšljiv rok - pravni pouk
Dvakratna vročitev iste sodne odločbe stranki na potek zakonskega roka za vložitev ugovora nima vpliva, saj je bila vročitev sklepa o izvršbi pravilno opravljena že prvič (dne 12. 12. 2024), zato je rok za vložitev ugovora že začel teči, ta rok pa je nepodaljšljiv. V primeru torej, ko je bila odločba dvakrat pravilno vročena stranki, je potrebno glede ugovornega roka upoštevati le prvo vročitev, kot pravilno izpostavlja že sodišče prve stopnje. Datum prve vročitve (12. 12. 2024) je zato odločilen za izračun poteka ugovornega roka, dejstvo, da je bil kasneje sklep o izvršbi ponovno vročen dolžniku pa na pravočasnost ugovora ne more imeti vpliva. Ključno dejstvo je, da je bil sklep o izvršbi dolžniku že pravilno prvič vročen dne 12. 12. 2024, zaradi česar njegova ponovna vročitev ne more imeti pravnega učinka, da bi dolžnik pridobil nov rok za ugovor zoper isto odločbo, ki je bila pomotoma vročena drugič. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi moral dolžnik pravilno ravnati že po pravnemu pouku prvotno pravilno vročenega sklepa o izvršbi. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo dolžnikov ugovor z dne 22. 4. 2025 kot prepozen.
ZIZ člen 15, 59, 59/2, 64, 64/1, 65, 65/3, 65/6, 73, 192, 220. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
izvršba na delež solastnika - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - sklep o domiku - izselitev iz nepremičnine - izvršilni naslov za izselitev dolžnika - rok za izselitev dolžnika - skupno premoženje zakoncev - tretji - ugovor tretjega - pravni interes za ugovor - tožba za nedopustnost izvršbe - skupna lastnina - lastništvo predmeta izvršbe - odlog izvršbe na predlog tretjega - aktivna legitimacija
Iz izreka izpodbijanega sklepa (ki edini lahko postane pravnomočen) izhaja, da je dolžnica dolžna v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa izprazniti nepremičnini, ki v naravi predstavljata poseljeni zemljišči in ju izročiti upniku - kupcu v posest. Pričakovanje dolžnice, da bo sodišče v sklepu navedlo vse stvari, ki so na nepremičninah, presega zahtevo iz zakonske dikcije 192. člena ZIZ, pri čemer je opozoriti, da sodišču ti podatki nenazadnje niti ne morejo biti znani. Dejstvo, da stvari niso poimensko oziroma po vrsti konkretizirane, tako še ne pomeni, da obveznost po izpodbijanem sklepu ni določljiva. Nadalje so neutemeljene pritožbene navedbe, da sodišče v tem postopku ne sme odločati o izpraznitvi nepremičnin. Konkretni postopek teče s prodajo solastniškega deleža dolžnice do 1/2, po prodaji nepremičnin in po plačilu kupnine (razen v primeru oprostitve plačila kupnine upnika), pa je sodišče dolžno v skladu s 192. členom ZIZ odločiti tudi o roku, v katerem je dolžnica dolžna predati nepremičnini upniku v posest. V tem delu sklep predstavlja izvršilni naslov za morebitni nadaljnji postopek na izpraznitev in izročitev nepremičnin.
S trditvami, ki se nanašajo na to, da naj bi nepremičnini do 1/2, predstavljali skupno premoženje, kar po vsebini predstavlja ugovor tretjega, dolžnica ne more uspeti, saj ne more vložiti ugovora v korist tretjega. Pravni interes za vložitev takega ugovora je imel tretji D. B. Po tretjem odstavku 65. člena v zvezi s prvim odstavkom 64. člena ZIZ je v pravdi za ugotovitev, da je izvršba na določen predmet nedopustna, legitimiran tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Namen ugovora tretjega oziroma njegove tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe (tako imenovani izločitveni zahtevek) je, da se osebam, ki niso stranke izvršilnega postopka, omogoči učinkovito obrambo njihovih premoženjskih pravic pred posegi v izvršilnih postopkih, ki so v razmerju do njih tuji (tako odločba VSRS II Ips 67/2010). Odgovor na vprašanje, kdo je aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev nedopustnosti izvršbe, kaže na to, da dolžnica takšnega ugovora, kot ga uveljavlja, sploh ne more (uspešno) uveljavljati. Ugovor obstoja skupnega premoženja na predmetu izvršbe namreč lahko uveljavlja zgolj njen zakonec/izvenzakonski partner, torej tretji. Dolžnica z zatrjevanji, da je predmet izvršbe skupno premoženje zakoncev (torej da sama ni izključna lastnica predmeta izvršbe do 1/2) ne varuje svojih interesov, pač pa interese nekoga drugega, za kar pa sam nima pravnega interesa. Zahtevek za nedopustnost izvršbe na predmet, ki je skupna last, je lahko utemeljen le glede deleža tretjega, ki tako pravico uveljavlja, ne pa glede deleža dolžnice (prim. sodbo VSL I Cp 3267/2006). Glede na podatke zemljiške knjige upniki v tem postopku posegajo na dolžničino premoženje, da temu ni tako, pa mora v izločitveni pravdi uveljaviti tretji. Posledično so tudi v tem pritožbenem postopku pravno nepomembne vse trditve v zvezi s skupnim premoženjem.
Tretji v konkretnem postopku ni vložil ugovora tretjega, je pa vložil tožbo na nedopustnost izvršbe. V šestem odstavku 65. člena ZIZ je tudi predpisano, da se v postopku, ki ga začne tretji po tretjem odstavku tega člena (začetek pravde za ugotovitev, da izvršba na določen predmet ni dopustna), smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 59. člena ZIZ, ki določa, da vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti, če ni s tem zakonom drugače določeno, ZIZ pa takšne določbe ne vsebuje. Tretji v primeru vložitve tožbe v pravdi na nedopustnost izvršbe lahko v izvršilnem postopku pričakuje uspeh le, če izvršba s prodajo tega predmeta še ni bila končana, oziroma če je bila odložena. Tretji glede na navedeno z vložitvijo tožbe ne more preprečiti nadaljevanja izvršilnih dejanj. Popolno varstvo pravic mu je lahko zagotovljeno le, če s pravočasnim predlogom doseže tudi odlog izvršbe. V konkretni zadevi pa tretji predloga za odlog izvršbe sploh ni vložil.
Namen sodnih penalov je siljenje dolžnika k izpolnitvi nedenarne obveznosti iz izvršilnega naslova. Ker ne gre za institut, namenjen kaznovanju dolžnika, pridejo sodni penali v poštev le, če je zasledovani namen, to je izpolnitev nedenarne obveznosti na način, kot zahteva izvršilni naslov, še mogoče doseči. V nasprotnem primeru bi šlo zgolj za denarno okoriščenje upnika kot sankcijo za neizpolnitev obveznosti skladno z izvršilnim naslovom, kar pa ne more biti namen sodnih penalov.
Upnica ne izpodbije ugotovitve izvedenca, da zaradi manjšanja višinske razlike med parcelami strank sodne poravnave sedaj ni več mogoče izvršiti tako, da bi bila izpolnjena tudi zahteva iz sodne poravnave, da nasutje nikjer ne bi preseglo 10 cm nad nivojem parcele upnice. Upnica torej ne ovrže, da sodne poravnave ni mogoče (več) izvršiti v celoti tako, kot se glasi. To pa posledično pomeni, da s predlogom za določitev sodnih penalov ne more uspeti. Zmotno je namreč upničino stališče, da je odločilno, kakšno je bilo stanje ob sklenitvi sodne poravnave, temveč je bistveno, da v času odločanja o upničinem predlogu s sodnimi penali ni mogoče doseči ureditve travnate brežine na točno takšen način, kot izhaja iz sodne poravnave. Zato določitev sodnih penalov ne bi bila skladna z namenom tega instituta in se posledično izpodbijana odločitev izkaže kot pravilna.
ugovor novega dolžnika zoper sklep o izvršbi - bivši družbenik izbrisane družbe - prevzem dolga na podlagi zakona - obresti
Neutemeljeno dolžnica uveljavlja, da ne odgovarja za neizterjane obresti, ki so zapadle do prevzema dolga. Zakon namreč izrecno govori o neplačanem delu upnikove terjatve, kar vključuje tudi neizterjane obresti, zapadle do prevzema. Za le-te imajo upniki izvršilne naslove. Drugačna razlaga bi nedopustno posegla v pravnomočne odločitve glede višine terjatev upnikov. Zato ne drži, da naj bi besedni zvezi "pod enakimi pogoji" in "uveljavljanje plačila" pomenili le možnost, da svoje terjatve lahko upniki zahtevajo neposredno v izvršilnem postopku oziroma, da naj bi šlo le za procesnopravno določbo.
Stranka, ki predlaga oprostitev plačila sodnih taks, mora vse navedbe v zvezi z obremenitvami oziroma upravičenimi razlogi za nemožnost razpolaganja s premoženjem navesti v predlogu za taksno oprostitev in v zvezi z njimi tudi predlagati dokaze, saj sodišče po uradni dolžnosti pridobi le podatke iz uradnih evidenc o dohodkih in premoženju, medtem ko podatkov in dokazil o takšnih okoliščinah ne more pridobiti samo in mu ne morejo biti znani. Prostovoljno prevzetih obveznosti (kreditov) pa tudi sicer pri ugotavljanju razpoložljivega dohodka prosilca ni mogoče upoštevati, zato se dolžnik glede predloga za oprostitev plačila sodnih taks tako in tako ne more sklicevati na odplačevanje kreditov. Neutemeljeno je tudi sklicevanje dolžnika na življenjske stroške, saj se življenjski stroški od ugotovljenega zneska lastnega dohodka ne odštevajo. V zakonu določeni dohodkovni cenzus namreč predvideva ravno življenjske stroške oziroma stroške, ki jih stranka potrebuje za svoje preživljanje,
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršnica - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - uveljavljanje ničnosti izvršilnega naslova
Ker je izvršnica izvršilni naslov (ki je po učinkih blizu neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu), je izvršilno sodišče nanjo po načelu stroge formalne legalitete vezano. To pomeni, da je dolžno le prisilno izvršiti obveznost, določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno, pri tem pa v sam izvršilni naslov ne sme posegati in tudi ne sme presojati njegove pravilnosti, veljavnosti in vsebine. Izvršilno sodišče ne more presojati ničnosti izvršnice. Glede na opisano naravo izvršnice dolžnik ne more v izvršbi uveljavljati neveljavnosti oziroma ničnosti izvršnice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00090101
ZIZ člen 15, 24, 24/3, 55, 55/1, 55/1-8, 56, 56a, 56a/2. ZPP člen 76, 80, 205, 208. ZGD-1 člen 580, 580/6. OZ člen 311, 312, 313, 314, 315, 316, 317, 318.
ugovor zoper nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - pripojitev gospodarskih družb - univerzalno pravno nasledstvo - prekinitev izvršilnega in pravdnega postopka - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz sodnega registra - sposobnost biti stranka v postopku - procesna predpostavka - načelo dispozitivnosti postopka - nadaljevanje postopka - dokazovanje pravnega nasledstva - izpisek iz sodnega registra - ugovor po izteku roka - ugovorni razlog - pobot v izvršilnem postopku - materialnopravni pobot - priznana terjatev - pogoji za pobot terjatev - likvidnost terjatve - sporna terjatev
Pri materialnopravnem nasledstvu stranke zaradi pripojitve je tudi v izvršilnem postopku relevantna ne le določba 24. člena ZIZ, temveč smiselno še določba 80. člena ZPP v zvezi z 205. členom in 208. členom ZPP. Procesnopravno nasledstvo (kot posledico materialnopravnega nasledstva) v izvršilnem postopku sicer ureja za izvršbo specialna določba 24. člena ZIZ, vendar pa se, upoštevaje 15. člen ZIZ, v izvršilnem postopku smiselno uporablja tudi določba 80. člena ZPP, po kateri mora sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka. Pravna oseba z izbrisom iz sodnega registra izgubi pravno subjektiviteto in s tem sposobnost biti stranka v postopku, pri čemer pri izbrisu zaradi statusne spremembe pripojitve na prevzemno družbo preide vse premoženje ter pravice in obveznosti pripojene družbe ter prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzemna družba. ZIZ je v 24. členu procesni predpis, prav tako 80. člen ZPP, sicer pa je prenos terjatve urejen v materialnopravnih predpisih. Procesno pravo je odraz materialnopravnih upravičenj in je namenjeno uveljavitvi teh materialnopravnih upravičenj.
Ker je izvršilni postopek namenjen le izvršitvi izvršilnega naslova in ni primeren za ugotavljanje med strankama spornih dejstev, je uveljavljanje (materialnopravnega) pobota v izvršbi omejeno le na nesporne terjatve, to so terjatve, ki jih nasprotna stranka priznava oziroma so ugotovljene v že končanem pravdnem postopku. V nasprotju s pritožbo pa višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da v predmetni zadevi ta pogoj ni izpolnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090094
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3. ZFPPIPP člen 244, 244/1, 244/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka - objava oklica o začetku stečajnega postopka - razveljavitev sklepa o začetku stečaja - vrnitev v nov postopek - pogoji za nadaljevanje prekinjenega izvršilnega postopka
Višje stečajno sodišče je razveljavilo sklep o začetku stečajnega postopka in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek. Vendar pa navedeno ne pomeni, da je prenehal razlog za prekinitev danega izvršilnega postopka. Postopek se prekine, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka, te pa nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka. Če je sklep o začetku stečajnega postopka na podlagi pritožbe razveljavljen, v ponovnem postopku pa je sodišče znova izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka na podlagi prvega sklepa o začetku stečajnega postopka. Novo sojenje v takem primeru ne pomeni začetka postopka, pač pa ponovno odločanje o isti stvari. Za stališče, da so bili z razveljavitvenim sklepom sklepa o začetku stečajnega postopka odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka v zakonu tako ni opore. Le če bi bil v pritožbenem postopku prvostopenjski sklep o začetku postopka stečaja spremenjen tako, da bi bil predlog za začetek tega postopka zavrnjen, bi bili odpravljeni učinki začetka stečajnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00090103
ZFPPIPP člen 244, 244/1, 301, 301/2, 301/3, 301/4, 301/8. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 208, 208/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine zoper stečajnega dolžnika - prenehanje razloga za prekinitev - osebni stečaj - nadaljevanje postopka
Ker je prenehal razlog za prekinitev izvršilnega postopka na podlagi verodostojne listine, ki je nastopil zaradi nastanka posledic postopka osebnega stečaja, se postopek nadaljuje.
ZIZ člen 23, 41, 41/2, 41/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/2, 62/5. URS člen 22.
izvršba na podlagi verodostojne listine - razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - ugovorne navedbe - dokazi - ugovor nevednosti - priznanje terjatve - dokaz z zaslišanjem - trditvena podlaga v predlogu za izvršbo - nepredložitev verodostojne listine k predlogu za izvršbo - dolžnikova pravica do izjave - enakost orožij
Po veljavni ureditvi postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine upniku verodostojne listine predlogu za izvršbo ni treba priložiti, mora jo le določno označiti in navesti datum zapadlosti terjatve ter opredeliti temelj zahtevka. Glede na takšno ureditev, ki velja za upnika, tudi zahteve do dolžnika v zvezi z obrazloženostjo ugovora ne smejo biti prevelike, saj bi bilo sicer kršeno načelo enakosti orožij. Če upnik ne priznava pravnega temelja uveljavljane terjatve (poslovnega razmerja) ali če poda t. i. ugovor nevednosti, mu dokazov za ugovorne navedbe ni treba ponuditi. Le če ne gre za nobenega od obeh položajev (zanikanje poslovnega razmerja, nevednost), je za izpolnitev zahteve po obrazloženosti ugovora treba le-tega tudi dokazno podpreti. Tudi, če se dolžnik odloči priznati pravni temelj terjatve in se braniti s samostojnim ugovorom, kot je ugovor stvarnih napak ali plačila obveznosti, doseže standard obrazloženega ugovora razmeroma enostavno - zadošča, da predlaga vsaj en dokaz v zvezi z zatrjevanimi dejstvi, in to je lahko tudi njegovo zaslišanje.
V ugovoru je dolžnik glede računa št. 0000 navedel, da terjatev po tem računu v celoti prereka, ker blago ni bilo dostavljeno prevzemniku in tovorni list (CMR) ni bil podpisan. Prav tako je navedel, da je pošiljko zavrnil, saj je bilo blago tako poškodovano, da ga sploh ni bilo mogoče izročiti. Kot je še poudaril dolžnik, so podani pogoji za odgovornost prevoznika. Na takšne navedbe se je dolžnik skliceval tudi v zvezi z računom št. 0001. Povzete ugovorne navedbe predstavljajo pravno upoštevna dejstva, ki bi v pravdnem postopku lahko pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična. Poleg tega je dolžnik v zvezim s terjatvijo po računu št. 0001 še dodatno podal ugovor nevednosti, ko je navedel, da ni razvidno, kako je obračunan sporni znesek. Glede na zgoraj obrazloženo materialnopravno izhodišče je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da ugovor glede terjatve po računu št. 0001 ustreza pravnemu standardu obrazloženosti ugovora, pa čeprav dolžnik v njem ni ponudil nobenih dokazov. Nasprotno pritožbeno stališče ni pravilno.
Pač pa pritožba utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje ugovor napačno štelo kot obrazložen tudi v delu, ki se nanaša na terjatev po računu št. 0000. Kot rečeno, je sicer dolžnik tudi s tem v zvezi zatrjeval pravno pomembna dejstva, saj je navedel, da blago ni bilo dostavljeno prevzemniku, da tovorni list ni bil podpisan in da je prejemnik pošiljko zavrnil, ker blaga zaradi poškodovanosti sploh ni bilo mogoče izročiti. Vendar tudi v zvezi s tem trditvami dolžnik ni niti predložil niti predlagal nobenih dokazov, čeprav ne gre niti za zanikanje temelja terjatve niti za ugovor nevednosti. Iz povzetih ugovornih navedb namreč izhaja, da se nanašajo na napake v izpolnitveni pogodbeni fazi, kar pa hkrati pomeni, da dolžnik terjatve po računu št. 0000 po temelju ni zanikal oziroma je obstoj temelja za nastanek te terjatve dejansko priznal. Tudi na nevednost se dolžnik v zvezi s terjatvijo po računu št. 0000 ni skliceval. Zaradi dokazne nepodprtosti tako presoja sodišča prve stopnje glede obrazloženosti ugovora v tem delu ni pravilna, saj glede terjatve po računu št. 0000 ugovora ni mogoče šteti kot obrazloženega.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - nov dolžnik - bivši družbenik - prevzem dolga na podlagi zakona - pravni naslednik - prepoved ne ultra alterum tantum
Pravilno dolžnica sicer navaja, da je glede teka zamudnih obresti po 1. 1. 2002 potrebno upoštevati po tem obdobju veljavno zakonodajo, da obresti prenehajo teči, ko vsota zapadlih, pa ne plačanih obresti doseže glavnico, če so glavnico dosegle do 22. 5. 2007. Vendar pa dolžnica spregleda, da je bila ta omejitev v sklepu o izvršbi že upoštevana.