ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2, 208/3. ZIZ člen 15.
prekinitev postopka - sklep o nadaljevanju postopka - deklaratoren sklep
Pritožbene navedbe dolžnika, ki se nanašajo na vsebinsko opravo izvršbe na nepremičnine, v tej fazi izvršilnega postopka, ko je sodišče prve stopnje izdalo procesni sklep o nadaljevanju postopka, ki je zgolj deklaratorne narave, niso pravno odločilne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00076623
ZFPPIPP člen 23, 23/2, 256, 256/1, 256/2, 376, 376/1, 396, 396/1, 396/1-1, 396/1-2, 396/2, 396/4. ZFPPIPP-H člen 137, 137/1, 137/2. ZIZ člen 21. ZPP člen 351, 351/3.
končanje postopka osebnega stečaja - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - obrestovanje prijavljene terjatve po začetku stečajnega postopka - predpisana obrestna mera zamudnih obresti - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - prehodne in končne določbe
Tudi sklep o končanju postopka osebnega stečaja, ki se je pričel pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H mora določiti obrestovanje terjatev po začetku stečaja, skladno z 256. členom ZFPPIPP. Pravnomočen sklep o končanju postopka osebnega stečaja je namreč izvršilni naslov za izterjavo neplačanih priznanih terjatev. Z novelo ZFPPIPP-H spremenjena določba 396. člena ZFPPIPP je to izrecno določila, vendar gre pri tem po oceni pritožbenega sodišča za redakcijsko spremembo, zaradi jasnosti. Za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H, pa je potrebno določbo 396. člena ZFPPIPP razlagati v povezavi z 256. členom ZFPPIPP in stečajnemu dolžniku naložiti tudi plačilo predpisanih obresti od neplačanih priznanih terjatev.
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 55, 55/1. ZPP člen 365, 365/2.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - obrazloženost ugovora - neobrazložen ugovor - plačilo dolga - trditveno in dokazno breme - podpis listine - slabo socialno stanje dolžnika - ugovorni razlog
Pritožbeno sodišča se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da dolžnik zgolj s pavšalnim zatrjevanjem o delnem poplačilu dolga, ne da bi ob tem časovno opredelil zatrjevana plačila in za njih predložil dokaze, ne more zadostiti standardu obrazloženosti ugovora. Zato je je sodišče prve stopnje ugovor v tem delu pravilno štelo kot neobrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ in 55. člen ZIZ) in posledično tudi neutemeljen (četrti odstavek 58. člena ZIZ).
ZIZ člen 181, 186, 186/6, 188a, 189, 191, 191/1, 191/2, 192, 197. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2. Pravilnik o objavah prodaj v spletnem iskalniku in spletnih javnih dražbah v izvršilnih postopkih (2020) člen 12, 12/3.
izvršba na nepremičnino - spletna javna dražba v izvršilnem postopku - plačilo kupnine - rok za plačilo kupnine - odredba o prodaji na javni dražbi - varščina - pritožba dražitelja - sklep o domiku - vrnitev vplačane varščine - izročitev nepremičnin kupcu
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da mora v skladu s 191. ZIZ kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji in to ne glede na to, kdaj je izdan sklep o domiku, in da ker pritožnik ni plačal kupnine v roku, določenemu v 9. točki odredbe o prodaji, to je v 30. dneh od spletne javne dražbe, nastopijo pravne posledice iz drugega odstavka 191. člena ZIZ. Navedeno velja tudi v primeru, če je opravljena spletna javna dražba, saj 188.a člen ZIZ določa, da če se nepremičnina prodaja na spletni javni dražbi, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o javnih dražbah, razen drugega odstavka 186. člena tega zakona in če ni v tem členu določeno drugače. Ker v tem členu, torej 188.a ZIZ, ni določeno drugače, velja prvi odstavek 191. člena ZIZ, da mora kupec položiti kupnino v roku, ki je določen v odredbi o prodaji in drugi odstavek 191. člena ZIZ, ki določa, da če kupec v določenem roku ne položi kupnine, se mu položena varščina ne vrne, ampak razdeli v skladu s 197. in 189. členom tega zakona, sodišče pa lahko na predlog upnika in glede na okoliščine prodaje pozove na plačilo kupnine drugega oziroma naslednje najboljše kupce, ki v to privolijo. Glede na citirana določila dolžnost plačila kupnine v roku, določene v odredbi o prodaji, ni vezana na izdajo sklepa o domiku, ki sicer sledi uspešnemu zaključku spletne javne dražbe.
ugovor tretjega - upnikovo nasprotovanje ugovoru tretjega - napotitev na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe - odlog izvršbe na predlog tretjega - obstoj pravice, ki preprečuje izvršbo - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - trditveno breme - izročitev in izpraznitev nepremičnine
Predmetna izvršba se izvaja na podlagi izvršilnega naslova, to je sodbe, s katero je bilo dolžniku naložena izpraznitev stanovanja in izročitev upniku. Izvršilni naslov učinkuje zoper dožnika in zoper vse osebe, ki v stanovanju bivajo na podlagi kakršnegakkoli dogovora z dolžikom (brez soglasja upnika). V predmetni zadevi upnik izrecno zanika, da bi podal tako soglasje. Pritožniki pa v pritožbi celo navajajo, da v stanovanju bivajo na podlagi ustnega dogovora z dolžnikom. Zato izvršilni naslov učinkuje tudi zoper tretje.
ZIZ člen 15, 58, 58/4. OZ člen 356/356/1, 356/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-2, 365-3.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neskladje med izrekom in obrazložitvijo
Upnik utemeljeno graja, da je bilo v izreku izpodbijanega sklepa dolžnikovemu ugovoru, s katerim je dolžnik podal ugovor zastaranja terjatve, ugodeno v celoti, medtem ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi zaključilo, da do zastaranja terjatve (glavnice in v delu glede zakonskih zamudnih obresti) ni prišlo. V tem delu je torej podano nasprotje med izrekom izpodbijanega sklepa in njegovo obrazložitvijo. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom ZIZ.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3, 15. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 142, 142/3, 142/4, 224, 224/1, 343, 343/2, 365-2, 366.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - nedovoljena pritožba - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - vročilnica kot javna listina - izpodbojna zakonska domneva - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - potek roka - dejanski prejem pisanja - rok za pritožbo
Za nastop fikcije je odločilno, kdaj je bilo naslovniku (dolžniku) puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Ni bistveno, kdaj je dolžnik pisanje dejansko prejel.
izvršba na nepremičnino - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine - cenitev sodnega cenilca - cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo - odgovor na pripombe
Pritožbeno zatrjevan očitek o zmotni in nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja ni podan. Dolžnik v pritožbi zgolj ponavlja navedbe, ki jih je že podal v pripombah na cenitveno poročilo in na katere je cenilec že odgovoril, dolžnik pa na cenilčev odgovor kljub pozivu ni podal pripomb in tudi ni vztrajal pri predlogu o postavitvi drugega cenilca. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno štelo, da dolžnik po posredovanju cenilčevega odgovora ni imel več pripomb oziroma pomislekov glede naknadne obrazložitve cenilnega poročila, zaradi česar je utemeljeno zaključilo, da se je z njim strinjal.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - predlog za odlog izvršbe - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev ugovora - osebna služnost stanovanja - načelo formalne legalitete - ugovorni razlog - kazenska ovadba - zavrnitev predloga - posebno upravičen razlog
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z zaključkom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovora in zaključkom, da dolžnik ni izkazal pogojev za odlog izvršbe po prvem in drugem odstavku 71. člena ZIZ.
prepoved razpolaganja s terjatvijo - regulacijska začasna odredba - vrste začasnih odredb - uveljavljanje več vrst zahtevkov - učinek sklepa o izvršbi - sredstvo in predmet izvršbe - denarna kazen - razlaga prava - načelo enakovrednosti - sestavine izreka sklepa - materialnopravne predpostavke - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoj reverzibilnosti - izkaz verjetnosti - učinek direktive - razlaga direktive - varstvo potrošnikov - formalni viri prava - verjetnost obstoja terjatve - uveljavljanje ničnosti - načelo hitrosti postopka - sprememba sodne prakse - samostojen postopek - odločitev o stroških - kriterij uspeha v postopku
Nacionalno pravo je potrebno razlagati tako, da se doseže polni učinek prava EU in tudi tako, da pogoji (predpostavke) ne smejo biti manj ugodni od pogojev, ki se uporabljajo za podobne zahtevke, ki temeljijo na kršitvi nacionalnega prava (načelo enakovrednosti). Ker torej uporaba nacionalnega prava zahteva, da so nujen sestavni del sklepa o izvršbi tudi sredstva in predmet izvršbe, saj sicer brez njih ni mogoče prisilno realizirati z začasno odredbo izrečene prepovedi, morajo veljati te določbe tudi v postopkih, ko se uporabljajo določbe, ki so posledica prenosa prava EU v nacionalno pravo.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - višina sodne takse
ZST-1 v tarifnem delu enotno obravnava oba postopka izvršbe, tako na podlagi verodostojne listine kot izvršilnega naslova. Drugi ugovor v skladu s tarifno št. 4022 ZST-1 je po nasprotnem razlogovanju samo tisti, ki ni vložen zoper sklep o izvršbi. Za (redni) ugovor zoper sklep o izvršbi, tudi na podlagi verodostojne listine, je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo sodno takso po tarifni št. 4021 v višini 55,00 EUR
odlog izvršbe - razlogi za odlog izvršbe - varstvo potrošnikov
Dolžnikoma je pritrditi, da bi ob predpostavki njunega uspeha v pravdi, bila konkretna izvršba nedopustna, in sicer zaradi pomakanja aktivne legitimacije konkretnega upnika. Konkretni pritožbeni primer bi bilo mogoče subsumirati pod 3. točko drugega odstavka 71. člena ZIZ, ki jo ne gre razlagati tako strogo, kot je to pojasnilo sodišče prve stopnje, t. j. da dolžnika vtožujeta ugotovitev ničnosti akcesornega pravnega pravnega posla in ne ugotovitve ničnosti pravnega posla, ki je zapisan v obliki sporazuma in je v obravnavani zadevi izvršilni naslov. Namen konkretne določbe je zagotoviti poseben pomen varstva potrošnikov, zato ga je potrebno na takšen način tudi razlagati ob upoštevanju specifičnih okoliščin posameznega primera.
Vendar dolžnika zmotno menita, da gre v konkretni zadevi za potrošniški kredit. Ker dolžnika v pravnem poslu, ki je vključen v izvršilni naslov, nista potrošnika v skladu z zakoni, ki šele od leta 1998 urejajo varstvo potrošnikov, je zato odločitev sodišča prve stopnje v tem delu pravilna iz navedenih razlogov.
Tudi osebni avtomobil je lahko izvzet iz izvršbe, saj 1. točka prvega odstavka 79. člena ZIZ zgolj primeroma našteva predmete, ki so izvzeti iz izvršbe ter z dikcijo "in druge za gospodinjstvo potrebne stvari" izvzema osebnega avtomobila iz izvršbe ne izključuje. Vendar je sodišče prve stopnje citirano določilo pravilno uporabilo, saj razlogi, ki jih navaja dolžnik (da osebni avtomobil potrebuje za prevoz mladoletnih otrok v šolo in na izvenšolske dejavnosti), ne predstavljajo okoliščin, ki bi utemeljevale izvzem vozila iz izvršbe in poseg v pravico upnika do poplačila svoje terjatve - torej zaključka, da je predmet nujno potreben dolžniku in članom njegovega gospodinjstva.
pravice iz zdravstvenega zavarovanja - začasno zadržanje - denarna kazen - začasna odredba
Neutemeljeno je pritožbeno razlogovanje, da ker četrti odstavek 70. člena ZDSS-1 določa, da se začasne odredbe izdajo po določbah zakona, ki ureja zavarovanje, če ni določeno drugače, bi moral sklep o začasni odredbi vsebovati tudi izrek denarne kazni po drugem odstavku 273. člena ZIZ. V tem socialnem sporu je kot tožnik udeležen zavarovanec iz socialnih zavarovanj in kot toženec Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je kot javni zavod nosilec in izvajalec obveznega zdravstvenega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Namen izdane začasne odredbe je v odložitvi izvršitve obvestila toženca o zadržanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Varstvo in zaščita pravice, ki se zasleduje z začasno odredbo v socialnem sporu ni istovetno s pravicami, ki so predmet začasnih odredb po 273. členu ZIZ. Določilo 70. člena ZDSS-1 je v prvem odstavku glede vrste začasnih odredb jasno. Izrecno je določeno, da lahko med postopkom sodišče na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda, ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.
Ker je smisel začasne odredbe v konkretni in učinkoviti zaščiti pravic, ki so predmet zavarovanja ali pripadajo udeležencu izvršilnega postopka, sodišče pri izreku denarne kazni ni vezano na predlog upnika. Sodišče je v 13. točki obrazložitve pravilno pojasnilo, da ko gre za izdajo začasne odredbe po 70. členu ZDSS-1, pogoji za določitev denarne kazni iz drugega odstavka 273. člena ZIZ v socialnem sporu, niso izpolnjeni.
ZIZ člen 15, 17, 17/2, 20a, 20a/1, 20a/2, 21, 21/1, 55, 55/1. ZPP člen 365, 365-2.
izvršba - izvršilni naslov - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - neposredno izvršljiv notarski zapis - posojilna pogodba - po zakonu overjena listina - notarsko overjen podpis - ugovorni razlog
Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi primernega izvršilnega naslova na podlagi 2. točke drugega dostavka 17. člena ZIZ - izvršljivega notarskega zapisa, ki ustreza merilom iz 20.a člena ZIZ in 21. člena ZIZ ter da je na tak izvršilni naslov v skladu z načelom formalne legalitete vezano in se v pravilnost in zakonitost izvršilnega naslova, zato ne more spuščati. Na izvršilni naslov je vezano, vse dokler ni z ustreznimi pravnimi sredstvi spremenjen, odpravljen ali razveljavljen.
Le odlog izvršbe je lahko razlog za zastoj pri opravi izvršilnih dejanj. Če sta bila upnik in dolžnik glede tega, kot navaja pritožba, soglasna, bi moral upnik vložiti pri izvršitelju predlog za odlog izvršbe ter priložiti listino, iz katere bi izhajalo soglasje dolžnika z odlogom. To izhaja iz določbe četrtega odstavka 72. člena ZIZ.
O takem predlogu ne odloča sodišče, ampak izvršitelj v svojem spisu in v vpisniku le evidentira čas odloga. Zgolj pisno obvestilo dolžnika, naslovljeno na izvršitelja, da naj bi se z upnikom dogovorila o odlogu oziroma mirovanju izvršbe, glede na povedano ne zadostuje.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16-4.
Bistvena je predvsem okoliščina, da je bil dolžnik v rubežnem in cenilnem zapisniku opozorjen na to, da bodo z izročitvijo denarja izvršitelju nastali dodatni stroški. Te stroške mu je sodišče naložilo že zaradi prve izročitve denarja, pa je kljub temu nadaljeval s tem načinom plačevanja. Mogoče je šteti, da je na te stroške konkludentno pristal. Ne gre za nepotrebne stroške za izvršbo, kot je zaključilo sodišče prve stopnje.
ZIZ člen 15, 29b, 29b/2, 29b/5. ZST-1 člen 14a, 14a/3, 34, 34a, 34a/7. ZST-1 tarifna številka 4022. ZPP člen 212, 337.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - dolžnost plačila sodne takse - predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrženju predloga - zavrnitev pritožbe - začetek teka roka za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - začetek teka roka za ugovor - opozorilo stranki - neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - dokazovanje plačila sodne takse za ugovor - trditveno in dokazno breme
Ker je dolžnik zoper sklep o zavrženju predloga za obročno plačilo takse vložil pritožbo, se je rok za plačilo takse za ugovora po naravi stvari sicer zamaknil do izdaje oziroma vročitve sklepa pritožbenega sodišča o potrditvi prvostopenjskega sklepa, pri čemer dolžnik zmotno meni, da bi ga o dolžnosti plačila takse in o roku za plačilo moralo posebej opozoriti tudi višje sodišče. Za takšno stališče v tretjem odstavku 14.a člena ZST-1 ni podlage, kar kaže tudi primerjava besedila navedene določbe s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1. Iz citiranega tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 izhaja, da če sodišče predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo takse ne ugodi, začneta teči rok za plačilo takse in rok za ugovor zoper že izdani plačilni nalog iz 34. člena tega zakona naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Skladno s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1, ki se nanaša na ugovor zoper plačilni nalog, pa če sodišče pravnemu sredstvu iz prvega (ugovor zoper plačilni nalog) ali četrtega odstavka tega člena (pritožba zoper sklep o ugovoru proti plačilnemu nalogu) ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, na kar mora sodišče stranko opozoriti. Besedilo tretjega odstavka 14.a člena ZST-1 torej začetek teka roka veže na vročitev sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, besedilo sedmega odstavka 34.a člena ZST-1 pa na vročitev sklepa o neugoditvi pravnemu sredstvu.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 17/2, 17/2-1, 55, 55/1, 58, 58/4. ZPP člen 189, 189/3, 365, 365-2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - izvršljiva sodna odločba - ugovor litispendence - pravni interes - postopek zavarovanja - ustavitev izvršbe na nepremičnino - razlogi za ugovor - izvršilni naslov
Pritožbeno sodišče soglaša z zaključkom sodišča prve stopnje o neutemeljenosti ugovornih navedb glede pomanjkanja upnikovega pravnega interesa in ugovora litispendence, ki jih dolžnik utemeljuje zaradi dveh istočasno vodenih postopkov za isto terjatev (obravnavanega izvršilnega postopka I 237/2024 in izvršilnega postopka VL 44554/2022). V obeh postopkih gre sicer za izterjavo denarne terjatve med istima strankama na isti podlagi, vendar z različnimi sredstvi in predmeti izvršbe. V tekoči izvršilni zadevi VL 544554/2022 je bila izvršba na nepremičnine ustavljena in je bila zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri dolžnikovi nepremičnini izbrisana, do poplačila zneska, ki se izterjuje v obravnavani zadevi, pa še ni prišlo. Zato je sodišče prve stopnje v izvršilni zadevi I 237/2024 utemeljeno sledilo ponovnemu upnikovemu predlogu za izvršbo in dovolilo izvršbo na dolžnikovo nepremičnino.