ZOKIPOSR člen 2, 2-6, 16, 17, 17/3. ZPP člen 199, 199/1.
plačilo uporabnine - intervenient - osebni stečaj - izbrisana družba - prehod obveznosti na državo oziroma državna podjetja - vračilo premoženja - denarna odškodnina - nakup nepremičnine na javni dražbi
Uveljavitev zakona ZOKIPOSR, ki ureja odškodninsko razmerje med državo in družbenikom izbrisane družbe, s konkretno nepremičnino, na kateri je že prišlo do prenosa lastninske pravice na tožnika, ki je nepremičnino kupil na javni dražbi, nima neposredne povezave. Iz zatrjevanih dejstev ne izhaja, da bi bil tožnik upnik iz 6. točke 2. člena ZOKIPOSR. Poleg tega 16. člen ZOKIPOSR določa, da povračilo škode z vračilom premoženja ni mogoče, če na njem v času uveljavitve tega zakona obstaja lastninska pravica fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00073567
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 7. URS člen 3a. ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - preplačilo - predlog za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - pogoj reverzibilnosti - namen regulacijske začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo primarnosti prava EU - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - sodna praksa SEU - začasni ukrepi - nepošten pogodbeni pogoj - odlog plačila obveznosti
Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe določbam evropskega prava ni namenilo dovolj teže, čeprav je bilo nanje izrecno opozorjeno. Ukrepi, ki jih zasleduje Direktiva 93/13, so v našem pravnem redu sicer res zagotovljeni v okviru ZVPot in ZIZ, ki dolžniku omogoča odlog izvršbe, kadar je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla in neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. To pa še ne predstavlja argumenta, da začasne ustavitve nadaljnjega izpolnjevanja obveznosti, ob verjetno izkazani nični pogodbi zaradi nepoštenih pogodbenih pogojev, potrošnik ne bi mogel doseči že med pravdnim postopkom z izdajo ureditvene začasne odredbe. Pritožbeno sodišče se ob tem strinja z razlogi izpodbijanega sklepa, da mora potrošnik za dosego tega cilja izkazati zakonske pogoje po 272. členu ZIZ, ki pa ga je treba razlagati na način, da bo z njim omogočeno doseganje cilja Direktive 93/13.
Sodišče prve stopnje pogoja po tretji alineji 272. člena ZIZ sploh ni presojalo, temveč se je v obrazložitvi zgolj sklicevalo na neustreznost uporabe pogoja iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ, po katerem upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da sodišče predloga za izdajo začasne odredbe ni celovito presojalo v skladu z določbami 272. člena ZIZ, ki pri ureditvenih začasnih odredbah ne omogoča sodnega varstva le ob kumulativno izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka in druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, temveč ob pogoju reverzibilnosti dopušča njeno izdajo tudi ob sočasno izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka in tretje alineje drugega odstavka tega člena.
Sodišče prve stopnje je pri presoji pogoja reverzibilnosti upoštevalo le trditve, da v primeru izgube pravde toženki ne bi nastala škoda, saj bi se odplačilo kredita lahko podaljšalo za čas veljavnosti začasne odredbe. Ni pa presojalo ostalih navedb tožnikov, v katerih so pojasnili, da ima toženka svojo terjatev v celoti zavarovano. Ob upoštevanju, da sta tožnika glavnico v evrih že preplačala, a se toženkino zavarovanje ohranja za celotno obveznost, pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikoma, da izdaja začasne odredbe ne bi preprečila učinkovite odprave pravnih posledic sodbe, tudi če z zahtevkom ne bi uspela.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00073568
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. URS člen 35. ZIZ člen 71, 267, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/3. ZIP člen 267, 267/2.
potrošniška kreditna pogodba - kredit v CHF - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - preplačilo - predlog za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - začasni ukrepi - nepošten pogodbeni pogoj - odlog plačila obveznosti - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - pogoj reverzibilnosti - verjetnost obstoja terjatve - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa - materialnopravne predpostavke za izdajo začasne odredbe - alternativnost pogojev - težko nadomestljiva škoda - standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - poseg v osebnostne pravice posameznika - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - odlog izvršbe na predlog dolžnika - sorazmernost pravnega varstva
Pritožba upravičeno graja, da je sodišče prve stopnje s preozko in nepravilno uporabo nacionalnega prava zmotno uporabilo evropsko pravo. Res je povzelo opozorilo iz 56. točke sodbe C-287/22, da morajo nacionalna sodišča ob upoštevanju celotnega prava in z uporabo načinov razlage, ki so uveljavljeni v nacionalnem pravu, narediti vse, kar je v njihovi pristojnosti, da zagotovijo polni učinek te direktive in dosežejo rešitev v skladu z njenim ciljem. V celoti pa je prezrlo, da zahteva po taki skladni razlagi med drugim vključuje obveznost nacionalnih sodišč, da po potrebi spremenijo ustaljeno sodno prakso, če ta temelji na razlagi nacionalnega prava, ki ni združljiva s cilji direktive.
Ukrepi, ki jih zasleduje Direktiva 93/13, so v našem pravnem redu zagotovljeni v okviru ZVPot in ZIZ. Sodišče je ocenjevalo tožničine možnosti za ureditev in zavarovanje spornega razmerja v okviru postopkovnih določb ZPP in ZIZ. Izpostavilo je 71. člen ZIZ, ki omogoča dolžniku odlog izvršbe, kadar je vložena tožba na neveljavnost pravnega posla in neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. Ob splošni določbi 267. člena ZIZ, ki omogoča izdajo začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom in po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo, je izpostavljanje tega posebnega določila, predvidenega šele v fazi izvršilnega postopka, za spore iz potrošniških pogodb z nepoštenim pogodbenim pogojem, preozko in neustrezno. Potrošnik ima možnost doseči primerljivo sodno varstvo že med pravdo za ugotavljanje neveljavnosti pravnega posla zaradi nepoštenega pogodbenega pogoja, če izkaže zakonske pogoje 272. člena ZIZ. Navedeno pravno določilo pa je treba razlagati na način, da bo z njim omogočeno doseganje ciljev Direktive 93/13.
Preozka in evropsko neskladna je razlaga drugega odstavka 272. člena ZIZ. Oprta je na tisti del sodne prakse, ki strogo razlaga odločbo Ustavnega sodišča Up-275/97 in vztraja pri stališču, da je ureditveno začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve mogoče izdati le ob kumulativno izpolnjenem pogoju iz prvega odstavka 272. člena ZIZ (verjetnost terjatve) in iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (verjetnost, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode) ter ob dodatnem pogoju reverzibilnosti. Ustavno sodišče je v navedeni odločbi opredelilo pogoje za izdajo ureditvenih začasnih odredb. Odločitev je sprejelo pred uveljavitvijo ZIZ, ko je bila zakonska ureditev pogojev za izdajo začasne odredbe drugačna od današnje, in v vsebinsko drugačnem sporu kot je obravnavani. Za odločitev je bila bistvena razlaga tedanjega drugega odstavka 267. člen ZIP, ki je obsegal (smiselno) enak pogoj kot kasnejša druga alineja 272. člena ZIZ. Predpostavke iz kasnejše tretje alineje 272. člena ZIZ tedaj zakon ni vseboval in je Ustavno sodišče ni presojalo. Dodatni pogoj reverzibilnosti, ki ne v ZIP ne v ZIZ nista zakonsko predpisana, je Ustavno sodišče vzpostavilo glede na naravo oziroma vsebino spora, kadar se tožbeni zahtevek in zahtevek za zavarovanje v celoti prekrivata.
Po uveljavitvi ZIZ se del sodne prakse ni strinjal z naziranjem, da se spričo odločbe Ustavnega sodišča pri izdaji regulacijske začasne odredbe ne presoja pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ (tehtanje neugodnih posledic za dolžnika in upnika). Pritožnica utemeljeno opozarja na novejšo sodno prakso, ki se vse bolj utrjuje pri stališču, da so materialnopravne predpostavke za izdajo ureditvene začasne odredbe tri: poleg temeljne predpostavke o verjetnosti terjatve še ena izmed zakonsko alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ: potrebnost odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali verjetnost, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku, ter reverzibilnost. Po presoji pritožbenega sodišča je treba jasno zakonsko določbo o alternativnosti pogojev iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ upoštevati tudi v obravnavanem potrošniškem sporu. Narava spora, v kateri je odredba predlagana, in njegov namen (v obravnavanem primeru: varstvo potrošnikov) sta pomemben element pri presoji izpolnjevanja zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe. Ob materialno pravnih izhodiščih evropskega potrošniškega prava je drugi odstavek 272. člena ZIZ treba razlagati evropsko skladno in manj strogo, kot ga razlaga tisti del sodne prakse, na katerega se je oprlo sodišče, oz. jo (kot izhaja iz sodbe SEU) spremeniti, če ni skladna z evropskim pravom.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - vročitev odgovora na ugovor dolžniku - določljivost roka - pravna varnost dolžnika - dolžnikova pravica do izjave - odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika
Upnik je v odgovoru na ugovor predložil obračune pogodbenih obresti, ki so del strukturirane terjatve po neposredno izvršljivem notarskem zapisu in od pravilnosti višine katerih je odvisna pravilnost višine celotne izterjatvane terjatve. Ker je upnik v odgovoru na ugovor tako podal pravno pomembne trditve in dokaze za odločitev v tej zadevi, bi sodišče prve stopnje odgovor na ugovor skupaj s prilogami moralo vročiti dolžnikom v izjavo z določitvijo primernega roka, v katerem lahko to storijo. Brez določitve roka namreč dolžniki niso imeli nikakršne pravne varnosti, do kdaj bo podano izjavo sodišče prve stopnje še upoštevalo. S tem je pri dolžnikih najmanj vzbudilo dvom, ali bo njihova izjava pravno učinkovita oziroma ali jo bo sodišče prve stopnje upoštevalo pri svoji odločitvi. Dolžnikom tako ni mogoče očitati, da izjave, ki so jo sicer imeli pravico podati, niso podali in višine spornih obresti ni mogoče šteti za neprerekana dejstva.
Življenjsko je vsekakor sprejemljivo, da lahko živi posameznik in njegova družina tudi na dveh naslovih in oba prostora pojmuje kot svoj dom ali pa kot dom prične pojmovati nek drug prostor. V dani zadevi je razvidno, da potencialno obstajata še dva naslova, kjer bi lahko živela dolžnica z mladoletnima otrokoma, dolžniki pa z ničemer ne utemeljijo, zakaj ne bi mogli živeti na enem od teh naslovov. Ker navedenega dolžniki niso storili, po povedanem sploh niso trdili, da gre za njihov edini dom.
ZFPPIPP člen 389, 389/1, 389/2, 389/3. ZIZ člen 101, 102.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - zaseg denarnega dobroimetja na dolžnikovih denarnih računih - posebna pravila o stečajni masi - preveč plačana dohodnina - akontacija dohodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v skladu s prvim odstavkom 389. člena ZFPPIPP spadajo v stečajno maso v postopku osebnega stečaja poleg premoženja iz drugega odstavka 224. člena ZFPPIPP tudi plača in drugi prejemki, ki jih dolžnik pridobi med postopkom osebnega stečaja, razen prejemkov, ki so po tem zakonu izvzeti iz stečajne mase ali spadajo v stečajno maso v omejenem znesku. Pravilno je tudi ugotovilo, da vrnjena akontacija dohodnine ni prejemek, ki bi bil izvzet iz stečajne mase po drugem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Zmotno pa je zaključilo, da za navedeni prejemek ni predpisanih omejitev, ki so navedene v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP. Znesek vrnjene dohodnine namreč predstavlja del plače, za katerega se je izkazalo, da je bil dolžniku kot akontacija dohodnine odtegnjen v previsokem znesku. V kolikor dolžniku tekom stečajnega postopka ob izterjavi njegovih stalnih prejemkov oziroma zasegu denarnega dobroimetja na njegovem denarnem računu ni ostal znesek denarnih sredstev, ki je naveden v tretjem odstavku 389. člena ZFPPIPP (določen v 102. členu ZIZ), je upravičen do manjkajoče razlike, ki se poplača iz zneska preveč plačane dohodnine.
Upnik ni v celoti umaknil tožbe, da bi lahko sodišče v celoti ustavilo postopek. V pritožbi utemeljeno navaja, da mu je dolžnik dolgoval 443,63 EUR s pripadki, dne 3. 10. 2023 pa mu je plačal 343,25 EUR. Zato bi moralo sodišče prve stopnje po soglasju dolžnika v skladu z drugim in tretjim odstavkom 188. člena ZPP zgolj delno ustaviti postopek zaradi delnega umika tožbe.
izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - ugovor po izteku roka - prenehanje terjatve - statusno preoblikovanje družbe - formalno statusno preoblikovanje - identiteta pravne osebe - pravica družbenika do vpogleda - izvršilni naslov - sodna praksa kot pravni vir
Dolžnikov ugovor v bistvenem temelji na navedbah, da je zaradi preoblikovanja družbe z omejeno odgovornostjo v delniško družbo upnik izgubil položaj družbenika, s tem pa tudi članske pravice, med katere sodi pravica do informacij in vpogleda v dokumentacijo. Sodišče je te navedbe pravilno zavrnilo kot neutemeljene. Pri spremembi d.o.o. v d.d. gre za formalno statusno preoblikovanje oziroma za spremembo pravnoorganizacijske oblike družbe. Prvotni d.o.o. ob tem ne preneha in se d.d. ne ustanovi na novo, temveč je d.o.o. od učinkovanja statusnega preoblikovanja naprej d.d., ki je ista pravna oseba, kot je bila prej d.o.o., z istimi identifikacijskimi znaki (davčna in matična številka). Formalna statusna preoblikovanja se namreč opravijo po načelu ohranjanja identitete družbe, s čimer se omogoči neprekinjeno poslovanje gospodarske družbe. Takšno statusno preoblikovanje ob kontinuiranem obstoju družbe zato ne vpliva na že pravnomočno ugotovljene obveznosti družbe in s tem tudi ne na pravico družbenika do vpogleda v poslovne knjige, ki je bila pravnomočno priznana z izvršilnim naslovom. Kljub temu, da upnik formalnopravno sicer ni več družbenik d.o.o., ki se je preoblikovala v d.d., je bistveno, da poslovne knjige družbe še vedno obstajajo in se kljub preoblikovanju še naprej vodijo, pravica do vpogleda v te knjige pa je bila upniku kot takratnemu družbeniku že priznana s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom
ustavitev izvršilnega postopka - vročitev sodnega pisanja - podaljšanje roka - opozorilo na pravne posledice
Zaključek sodišča prve stopnje, da upnik naloženega ni storil ozirom da ni ravnal v skladu s pozivnim sklepom z dne 23. 10. 2023 je v celoti pravilen, saj je upnik zgolj sporočil sodišču dolžnikov naslov, kot ta izhaja iz centralnega registra prebivalstva, za katerega je že sodišče prve stopnje v sklepu z dne 23. 10. 2023 pojasnilo, da vročitev na ta naslov ni mogoča.
ZIZ člen 52, 52/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38, 38/5, 38a, 53, 53/1.
odprava nepravilnosti pri opravljanju izvršbe - pristojnost pomočnika izvršitelja za opravo izvršilnih dejanj - rubež premičnin
Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določbo 38.a člena Pravilnika, ki določa, da pomočnik izvršitelja rubež premičnih stvari dolžnika in cenitev zarubljenih stvari samostojno opravi šele potem, ko izvršitelj izvede dejanja, ki jih opravi v skladu z 72. in 73. členom Pravilnika, tj. vroči sklep o izvršbi (kar v predmetni zadevi ni relevantno, saj je bil sklep o izvršbi dolžniku že vročen) in osebe iz prvega odstavka 53. člena Pravilnika (tj. dolžnika, če tega ni, pa njegovega zastopnika ali pooblaščenca), če so navzoče, pozove k plačilu zneska, izračunanega v skladu z 71. členom Pravilnika. Vendar pa upnik utemeljeno opozarja, da je sodišče pri uporabi citiranih določb spregledalo, da je izvršitelj pred rubežem (in torej preden lahko rubež in cenitev zarubljenih stvari samostojno opravi pomočnik izvršitelja) dolžnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca k plačilu dolžan pozvati le, če so te osebe navzoče. V obravnavani zadevi pa dolžnik v času rubeža ni bil navzoč.
Ker v takšnih okoliščinah torej ni obstajala obveznost izvršitelja, da (nenavzočega) dolžnika oziroma (nenavzoče) osebe iz prvega odstavka 53. člena Pravilnika pred izvedbo rubeža pozove k prostovoljni izpolnitvi obveznosti, ni bilo ovire, da pomočnik izvršitelja ne bi samostojno, brez prisotnosti izvršitelja, opravil fizičnega rubeža in cenitve dolžnikovega osebnega vozila. Za to je imel namreč izrecno pooblastilo v 2. in 3. alineji drugega odstavka 38.a člena Pravilnika. Na podlagi izrecne določbe četrtega odstavka 82. člena ZIZ je rubež dopustno opraviti tudi, če dolžnik ni navzoč. Glede na dejstvo, da se je zarubljeni avtomobil nahajal na prostem, kar izhaja iz poročilu izvršitelja priloženih fotografij, pa tudi ni bilo drugih ovir, zaradi katerih pomočnik izvršitelja rubeža in cenitve ne bi smel opraviti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00072569
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3. SPZ člen 142. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 285, 339, 339/2, 339/2-8.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - pogodbeni pogoji - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - načelo lojalne razlage prava EU - verjetnost obstoja terjatve - težko nadomestljiva škoda - kršitev pravice do obravnavanja - dokazno breme - materialno procesno vodstvo - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti
V skladu s pravno teorijo in sodno prakso je regulacijska začasna odredba dopustna le v nujnih primerih, ko je treba na ta način začasno urediti sporno pravno razmerje, ker drugače ni mogoče preprečiti uporabe sile ali težko nadomestljive škode (2. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), ali če dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (3. alineja drugega odstavka 272. člena ZIZ), seveda ob predhodno izpolnjenem pogoju, da upnik izkaže verjeten obstoj terjatve (prvi odstavek 272. člena ZIZ). Hkrati se lahko regulacijska začasna odredba izda le pod nadaljnjim pogojem in sicer, da je kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, pozneje po sodbi, s katero bi sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje (tako imenovani pogoj reverzibilnosti). V luči navedenih odločb SEU ter upoštevaje cilje Direktive 93/13/EGS pritožbeno sodišče meni, da sodišče prve stopnje predloga za izdajo začasne odredbe v obravnavani zadevi ni presojalo v smislu ciljev in temeljnih načel, ki iz Direktive 93/13/EGS izhajajo (predvsem obveznosti nadzora in načela učinkovitosti), in ki omogočajo nacionalnemu sodišču, da pogoje za izdajo začasne odredbe, kot jih določa ZIZ kot nacionalni predpis, razlaga skladno in lojalno s pravom EU. To v konkretnem primeru, ko sta že sama tožnika predlagala izdajo začasne odredbe, pomeni, da mora sodišče ob odločanju o predlagani začasni odredbi upoštevati vse navedbe in dokaze, ki so vloženi v spis. V tem primeru tudi ni izključeno materialno procesno vodstvo, kolikor sodišče meni, da so v zvezi s predlagano začasno odredbo navedene trditve in dokazi pomanjkljivi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00072407
SPZ člen 31. ZIZ člen 229, 229/1. ZPP člen 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14.
posest - motenje posesti - onemogočitev dostopa do nepremičnine - posestno varstvo - samopomoč - ugovor dovoljene samopomoči - viciozna posest - sodno varstvo posesti - oblikovanje tožbenega zahtevka - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - ponovno motenje posesti - izvršilni naslov, izdan v postopku zaradi motenja posesti - izpolnitev obveznosti po prvotnem izvršilnem naslovu
Dejstvo je, da je tožnik prvi del zahtevka oblikoval kot ugotovitvenega, kateremu sledita dajatveni in prepovedni, s čimer ni nič narobe in sodna praksa to dopušča, povezava med posameznimi zahtevki pa ni arbitrarna temveč nujna.
Prepovedni zahtevek ni premalo konkreten. Je določen in izvršljiv. Prvi odstavek 229. člena ZIZ določa, da lahko sodišče na upnikov predlog v primeru, če je na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, dolžnik prostovoljno izpolnil svojo obveznost, oziroma je bila proti njemu opravljena izvršba, potem pa je ponovno motil posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja, izda nov sklep o izvršbi, s katerim naloži vrnitev stvari v posest (oziroma sklep o izvršbi, s katerim izreče kazen za neizvršitev dejanja, ki ga more opraviti le dolžnik). Zakon govori o načinu motenja, ki se bistveno ne razlikuje od prejšnjega načina.
Samopomoč, na katero se sklicuje toženec in jo predvideva 31. člen SPZ je ena od dveh oblik posestnega varstva (1. samopomoč in 2. sodno varstvo posesti). Eden od ugovorov, s katerim se toženec v posestni pravdi lahko brani, je povezan tudi s samopomočjo. Gre za ugovor viciozne posesti, ki je lahko uspešen, če se je toženec poslužil samopomoči. Toženec pa trditev o viciozni posesti tožnika ni podal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00072571
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 242, 242/2. ZPP člen 214, 214/2, 286, 286/3, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 356, 356/2, 1022. ZIZ člen 46, 46/3.
sklep o začetku stečajnega postopka - insolventnost - domneva insolventnosti - domneva trajnejše nelikvidnosti - likvidna sredstva - terjatev iz naslova kredita - poroštvena obveznost - trditveno breme - nekonkretizirane trditve - pavšalne trditve - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage - nedovoljenost informativnih dokazov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga v sodbi - vloge v postopku - enaka vsebina vlog - podpis vloge - obravnava vloge glede na njeno vsebino - pravica do izjave v postopku - zastaranje judikatnih terjatev - zastaranje obresti - izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa - pritožba družbenika
V okoliščinah konkretnega primera, tj. ob več let trajajoči blokadi transakcijskih računov dolžnika in ob nespornem dejstvu, da zapadli judikatni terjatvi upnika več kot 10 let nista poravnani, tudi po presoji pritožbenega sodišča zgolj sklicevanje dolžnika na pravila poslovno-finančne stroke (ki so sicer tudi inkorporirana v ZFPPIPP), finančno analizo in dobre finančne kazalnike, ne zadošča za izpodbitje domneve trajnejše nelikvidnosti.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ugovor zoper plačilni nalog ni utemeljen, saj je bila sodna taksa pravilno odmerjena, ugovor je zato pravilno zavrnilo (tretji odstavek 34.a člena ZST-1).
Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 61, 61/3.
stroški izvršitelja - obračun izvršitelja
Ob ugotovljenem, ko izvršitelj ni opravil nobenega izvršilnega dejanja, ampak je po prejemu sklepa o izvršbi zadevo zgolj vpisal v svojo evidenco, je pritrditi sodišču prve stopnje, da izvršitelj v tej fazi glede na določilo tretjega odstavka 61. člena Pravilnika ni bil upravičen do izdaje predčasnega obračuna.
Iz preostalih dveh poročil izvršitelja, v katerih je zaznamoval sporne stroške, ne izhaja, da bi večkrat pozival dolžnika k plačilu. Torej je dokazano, da ga je pozval enkrat. Je pa iz omenjenega prvega poročila izvršitelja še razvidno, da je izvršitelj seznanil dolžnika s stroški prevzema gotovine.
Upnik utemeljeno navaja, da bi lahko dolžnik svoj dolg plačeval direktno njemu in stroški ne bi nastali, pa je vseeno prostovoljno plačeval izvršitelju, kljub njegovem opozorilu. Zakaj se je dolžnik odločil za plačevanje dolga preko izvršitelja je njegova stvar. V tem primeru sporni strošek 43,04 EUR za posamezni prevzem prostovoljnega plačila ni nesorazmeren glede na delni poplačili 450,00 in 500,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00072598
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 10, 10/1, 16, 24, 24/1, 24/2, 24/3.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - evropski izvršilni naslov - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - sodna poravnava
Če naj se kot evropski izvršilni naslov potrdi sodna poravnava, ki je primer aktivno nespornega zahtevka, odpade potreba po preverjanju minimalnih standardov v zvezi s pravilnostjo vročitve in ustreznostjo informacij oz. poučitvijo dolžnika.
Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo se izda z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II, pri čemer je postopek njegove izdaje omejen le na presojo pogojev iz Uredbe. Sodišče države članice izvora tako ugotovi "le", ali je sodna poravnava v tej državi članici izvršljiva in to označi v potrdilu (rubrika obrazca). Ob tem v obrazec povzame temeljne podatke v zvezi s samo poravnavo, strankami in denarnim zahtevkom, ki je predmet poravnave, sodne poravnave pa ne razlaga, je ne spreminja ali dopolnjuje ali kakor koli drugače posega v njeno vsebino. Sodna poravnava in potrdilo, da le-ta izpolnjuje pogoje Uredbe za evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov, morata biti skladna.
Postopek za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ni namenjen ugotavljanju plačila denarne obveznosti, ki je predmet izvršilnega naslova.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODSTVO
VSL00073710
ZIZ člen 15, 40c, 77, 78. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-49. ZUODNO člen 1, 7. ZS člen 114, 114/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na premičnine - bivališče dolžnika - katastrska občina - izvršba na podlagi verodostojne listine - sodni okraj - okrajno sodišče
Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari, upnik pa lahko tudi predlaga, naj sodišče dovoli izvršbo na premičnine, ne da bi navedel, kje so stvari, v takšnem primeru pa je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
Območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč je opredeljeno s katastrskimi občinami. Uredba vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, zato so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin. Omenjeni ZPUZSO je bil sicer razveljavljen z ZUODNO ter določitvi njihovih območij, ki pa katastrskih območij ne določa in zato pri določanju območja krajevne pristojnosti ni relevanten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00073711
ZIZ člen 191. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
izvršba na nepremičnino - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - prodaja nepremičnine - ločitvena pravica - sklep o domiku - položitev kupnine - protispisnost
Ker je status prodaje nepremičnin še nerazčiščen, je posledice začetka stečajnega postopka nad dolžnikom na predmetni postopek nepremičninske izvršbe sodišče presojalo preuranjeno.
regulacijska začasna odredba - nastanek težko nadomestljive škode - začasna nezmožnost za delo - obstoj verjetnosti terjatve
Trditve tožnice (da bi zgolj nadomestilo, ki bi ga prejema od ZRSZ kot brezposelna v višini 80 % mesečnega dohodka, občutno vplivalo na proračun družine ter zmožnost plačevanja najemnine za stanovanje, ker ne bo mogla sanirati stanovanja, ki je uničeno v avgustovskih poplavah) so pri odločanju o predlagani začasni odredbi nerelevantne, ker so povezane s prenehanjem izplačevanja nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo, ne pa zaradi same zmožnosti v spornem obdobju opravljati dela, o čemer je bilo odločano v izpodbijani dokončni odločbi. Sodišče pravilno ugotavlja, da hipotetično zatrjevane posledice izgube najemniškega stanovanja in zmanjšanja družinskega proračuna, niso v neposredni vzročni zvezi z ugotavljanjem tožničine zdravstvene zmožnosti za delo po zaključku staleža.
stroški izvršilnega postopka - potrebnost stroškov - novo izvršilno sredstvo
Ravnanje upnice v konkretnem primeru ne utemeljuje ocene o potrebnosti stroškov predloga za dodatno izvršilno sredstvo, vloženega v kratkem časovnem obdobju po predhodno vloženem, brez pojasnila o razlogih za takšno postopanje.