ZIZ člen 44, 44/3, 45, 45/5, 45/6, 170. ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1. ZPP člen 431.
začetek stečajnega postopka med izvršilnim postopkom - pravne posledice začetka stečajnega postopka na izvršilni postopek - dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ustavitev postopka izvršbe - prekinitev izvršilnega postopka - oprava izvršbe - izvršba na nepremičnino - ločitvena pravica - zaznamba izvršbe v zemljiški knjigi
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ima dvojno pravno naravo, saj sodišče hkrati izda plačilni nalog v smislu 431. člena ZPP in tudi dovoli izvršbo (tretji odstavek 44. člena ZIZ). Glede na to upnik šele s pravnomočnostjo in izvršljivostjo sklepa o izvršbi pridobi izvršilni naslov in se zato izvršba na podlagi verodostojne listine lahko začne opravljati šele po pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi.
Upnik pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom še ni pridobil ločitvene pravice, saj v zemljiški knjigi še ni prišlo do zaznambe izvršbe.
posestno varstvo - začasna odredba - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - nekonkretizirane navedbe - težko nadomestljiva škoda
Že res, kot navaja pritožnik, da ni potrebna tako natančna specifikacija kot pri ugotavljanju višine škode, vendar bi moralo iz njegovih trditev jasno izhajati, zakaj je opravljanje dejavnosti brez spornih parkirišč onemogočeno.
Izpodbijani sklep o zavrženju predloga za vstop novega upnika je izdal samostojni sodniški pomočnik, ki je naveden kot podpisnik izpodbijanega sklepa. Določbe 6. člena ZIZ ne določajo, da bi lahko sodniški pomočnik odločil o tovrstnem predlogu (niti samostojno niti po odredbi sodnika), zato bi o njem lahko odločil samo sodnik posameznik.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00065348
ZDSS-1 člen 34, 34/1, 43, 43/2.. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3.. ZPP člen 339, 339/1.
regulacijska začasna odredba - uveljavljanje nezakonitosti odpovedi - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - substanciranje dokaznega predloga - preiskovalno načelo - zavrnitev predloga
Tožnik je zatrjeval, da bo zaradi izgube rednega prihodka nezmožen preživljati družino in šoloobvezne otroke. Ker v predlogu ni podal nobenih trditev in dokazil o premoženjskem stanju njega in družinskih članov, sodišče prve stopnje utemeljeno ni štelo za verjetno izkazano, da je začasna odredba potrebna zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode v posledici prenehanja prejemanja plače pri tožencu.
Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je tožnik v dokaz navedb predlagal svoje zaslišanje, a sodišče tega dokaza ni izvedlo. Iz predloga za izdajo začasne odredbe ne izhaja, da je predlagal ta dokaz. Zgolj splošen zapis na koncu predloga: "dokaz: - kot doslej" (kar pritožba povezuje z dokaznimi predlogi, ki jih je tožnik predlagal v okviru tožbe in med katerimi je tudi njegovo zaslišanje), namreč ne pomeni podaje ustrezno substanciranega dokaznega predloga v postopku s predlogom za izdajo začasne odredbe.
rubež terjatve - pobotni ugovor - predhodna odredba v zavarovanje denarne terjatve
Dolžnik utemeljeno opozarja, da je vezano le na pravnomočne sklepe.
To pomeni, da je bil sklep o zavarovanju s predhodno odredbo z dne 25. 5. 2021 pravnomočno razveljavljen šele 18. 8. 2021 in je v celem vmesnem obdobju učinkoval. Dolžnik utemeljeno navaja, da je sklep o zavarovanju zavezoval tu upnika od 26. 5. 2021 do 18. 8. 2021.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - cenitev vrednosti nepremičnine - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Drugodolžnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da izterjuje upnik v dveh ločenih zadevah dve terjatvi, 6.099,18 EUR in 118.476,32 EUR, torej skoraj 125.000,00 EUR. Glede na to, da dolžnik ni izpodbil ugotovljene ocenjene vrednosti nepremičnine, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da izterjevana terjatev ni očitno nesorazmerna glede na vrednost nepremičnine.
ugovor po izteku roka - ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - obstoj dolga
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnika ugovorno osporavata pravno podlago sklepa o izvršbi, obstoj dolga, pasivno legitimacijo drugodolžnika in obrestni del dolga. Dolžnika v pritožbi temu obrazloženo ne nasprotujeta in le ponavljata ugovorne trditve. Pri tem pa ne izpodbijata odločilnih ugotovitev sodišča prve stopnje, da je Okrajno sodišče v Ljubljani izdalo zoper dolžnika sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, da je sklep postal pravnomočen (1. točka obrazložitve sklepa) in da dolžnika nista navedla, da ugovornih trditev brez svoje krivde nista mogla uveljavljati v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi (6. točka obrazložitve sklepa).
Skladno s 46. členom ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka po petem odstavku 26. člena tega zakona med sodnim postopkom iz proračuna založila Republika Slovenija, stroški sodnega postopka. O višini in obsegu stroškov odloči pristojno sodišče po določbah o povrnitvi stroškov postopka, in sicer jih, če oceni, da so bili le ti za izvršbo potrebni, naloži v plačilo nasprotni stranki. Glede na določbe 48. in 49. člena ZBPP ima Republika Slovenija obveznost, da stroške, ki so bili izplačani iz sredstev Bpp, skuša najprej izterjati od dolžnika in šele v primeru neuspešne ali delno uspešne izterjave, ob pogojih iz navedenih členov, lahko razliko terja od upravičenca do Bpp. Zato ima upravičenec do Bpp podan interes, da se izvršitelju plačajo le potrebni stroški.
Zgolj dejstvo, da je sodišče stroške prepoznalo kot potrebne za izvršbo, še ne pomeni upnikove avtomatične pravice do njihove povrnitve. Ugotovitev potrebnosti stroškov namreč pomeni le odločitev po temelju, medtem ko je treba v nadaljevanju presoditi še višino priglašenih stroškov, ki jih je upnik v predmetni zadevi priglasil po svojem javno objavljenem Ceniku storitev.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da za priznanje stroška v višini, kot izhaja iz cenika, upnik nima pravne oziroma zakonske podlage. Upravičenje do povračila stroškov oziroma do nagrade mora namreč izvirati iz zakona, kar pomeni, da mora nastati na podlagi zakona ali pa jo mora določiti z zakonom pooblaščena oseba oziroma organ. Tarifo predstavlja tudi upnikov cenik, ki pa ni predpisan, temveč je le enostranski akt in ga upnik lahko uporablja le neposredno v razmerju do dolžnika, ne more pa s cenikom določati višine stroškov izvršilnega postopka oziroma tarife, ki bi bila zavezujoča v sodnem postopku.
Prvi odstavek 36. člena ZST-1 res določa, da ima pravico do vrnitve takse, kdor je plačal takso, ki je sploh ni bil dolžan plačati ali je plačal takso, večjo do predpisane, in tudi, kdor je plačal takso za sodno dejanje, ki ni bilo opravljeno. Navedeno pa velja le v primeru, kadar je znižanje sodne takse v Taksni tarifi za posamezno pravno dejanje, torej za umik vložitve pritožbe posebej določeno, kar pa v 4. poglavju Taksne tarife, ki ureja plačilo sodne takse v postopku, ki ureja izvršbo in zavarovanje ni. Na področju sodnih taks ni mogoče uporabiti analogije, saj za področje javnih terjatev, med katere sodijo tudi sodne takse, velja načelo zakonitosti (147. člen Ustave RS). ZST-1 v Taksni tarifi za postopek izvršbe in zavarovanja predpisuje le sodno takso za celoten postopek v zvezi s pritožbo, ne ureja pa primera, ko zaradi umika pritožbe ne pride do izdaje posebne vsebinske odločbe, ampak le do ugotovitvenega sklepa.
Ker v Taksni tarifi v 4. poglavju, kjer se določa sodna taksa v zvezi s postopki po zakonu, ki ureja izvršbo in zavarovanje, dejanska situacija, ko pride do umika pritožbe, ni urejena, ZST-1 ne omogoča znižanje sodne takse oziroma delne vrnitve že plačane sodne takse v primeru umika pritožbe v izvršilnem postopku. Prav tako zaradi prepovedi analogije ne pridejo v poštev določbe 1. poglavja Taksne tarife, saj ta ureja vrnitev sodne takse v primeru umika tožbe (tar. št. 1112) ali umika pritožbe (tar. št. 1122) le v pravdnem postopku. Zaradi prepove prepovedi analogije tudi ni slediti pritožniku, ko opozarja na možnost uporabe analogije s četrtim odstavkom 34. člena ZST-1, po katerem stranka plača takso, ki je v tarifnem delu tega zakona določena za umik vloge, če se vloga šteje za umaknjeno ali zavrže in sicer eno tretjino takse v teh primerih.
predlog za zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - vknjižba zastavne pravice na nepremičninah - sodna taksa za predlog - sodna taksa za postopek na prvi stopnji
Tarifna številka 4013 ZST-1 predpisuje sodno takso za postopek zavarovanja v višini 10 % sodne takse za postopek na prvi stopnji. ZST-1 ne določa, kateri je tisti postopek, ki je v tarifni številki 4013 ZST-1 določen kot postopek na prvi stopnji. Je pa nadaljnji postopek na prvi stopnji nedvomno odvisen od sredstva zavarovanja. Obstoj izvršilnega naslova zoper dolžnika pomeni, da bi upnik sicer že lahko predlagal postopek prodaje dolžnikovih nepremičnin in sprožil izvršilni postopek, vendar se iz različnih razlogov zato ne odloči, želi pa zavarovanje bodočega poplačila v izvršilnem postopku z zastavno pravico na nepremičnini, ki je v lasti dolžnika. V primeru zavarovanja na podlagi izvršilnega naslova gre pri vknjižbi zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini v korist upnika le za eno posamezno izvršilno dejanje. V primerjavi s postopkom izvršbe, ki se sproži s predlogom za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, se pri izvršbi s prodajo nepremičnin opravijo štiri izvršilna dejanja: (1). zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi z vknjižbo zastavne pravice, (2). ugotovitev vrednosti nepremičnine, (3). prodaja nepremičnine in (4). poplačilo upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. V postopku zavarovanja na podlagi izvršilnega naslova se tako z vknjižbo zastavne pravice opravi prvo izvršilno dejanje, zato je kot postopek na prvi stopnji potrebno šteti izvršilni postopek.
Sodišče po izdaji sklepa o domiku in po položitvi kupnine izda sklep, da se nepremičnina izroči kupcu in po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi vpiše nanj lastninska pravica na nepremičnini ter izbrišejo tiste pravice in bremena, za katere je to določeno s sklepom o domiku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00066040
ZIZ člen 20, 20/2, 20/3, 26, 26/1, 26/2, 55, 55/1, 55/1-5, 55/1-6, 58, 58/5. OZ člen 101. ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/4, 325, 332.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršilni naslov - sodna poravnava - razveljavitev sodne poravnave - zapadlost terjatve iz sodne poravnave - pogojna obveznost - vzajemna obveznost - zavrženje ugovora kot nepopolnega - podpis ugovora - dokazovanje zapadlosti terjatve - dopolnilni sklep - bodoče negotovo dejstvo - dokazno ugotavljanje pravno pomembnih dejstev - načelo sočasnosti izpolnitve obveznosti - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - zapisnik o sodni poravnavi
Stranke sodne poravnave so se dogovorile za odstop od načela sočasnosti izpolnitve, saj so izpolnitveno fazo razdelile na dva dela: najprej izpolnita dolžnika, tej izpolnitvi pa isti dan, a kasneje, sledi še izpolnitev upnika.
Iz sodne poravnave ne izhaja, da bi bila obveznost dolžnikov vezana na poprejšnjo izpolnitev kakšne upnikove obveznosti ali na kakšen drug pogoj, prav tako ne gre za vzajemni obveznosti. Je pa mogoče ugotoviti nasprotno, torej da je dolžnost upnika, da poda soglasje za priklop električne energije, vezana na predhodno nakazilo dolžnih zneskov s strani dolžnikov na fiduciarni račun upnikovega pooblaščenca. Zmotno je zato sklicevanje dolžnikov na drugi in tretji odstavek 20. člena ZIZ oziroma so neutemeljene njune navedbe, da naj bi upnik najkasneje dne 21. 7. 2021 izrecno izjavil, da soglasja za priklop električne energije nima namena podati. To dejstvo, tudi če bi se izkazalo za resnično, namreč na zapadlost obveznosti dolžnikov ne vpliva.
Res iz sodne poravnave tudi izhaja, da bo pooblaščenec upnika le-temu s strani dolžnikov prejete zneske nakazal šele potem, ko bo upnik podal soglasje za priklop električne energije na odjemno mesto, vendar pa tudi to v ničemer ne spremeni ugotovitve, da sta po izvršilnem naslovu svojo obveznost najprej dolžna izpolniti dolžnika – s tem, da dolžne zneske nakažeta na fiduciarni račun upnikovega pooblaščenca, s čimer nastopi obveznost upnika, da poda soglasje za priklop električne energije, ko to izpolni, pa mu lahko njegov pooblaščenec nakaže s strani dolžnikov prejete zneske.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Iz spisa ni razvidno, da bi dolžnik v tej zadevi vložil predlog za oprostitev plačila sodne takse po nesporno vročenem plačilnem nalogu za plačilo sodne takse za ugovor. Tudi ne pove kdaj naj bi ga vložil in na kakšen način (s pisno vlogo ali elektronsko).
ZIZ člen 43, 46, 46/3, 67, 67/1, 67/1-3. ZPP člen 156, 156/1, 165, 165/2.
ustavitev izvršilnega postopka - ustavitev izvršbe - poplačilo terjatve - pravni interes za ugovor - stroški - naključje, ki se primeri stranki
Treba je razlikovati med ustavitvijo izvršbe in odločitvijo o koncu izvršilnega postopka. V primerih, ko sklep o izvršbi še ni pravnomočen in ko o morebitnih pravnih sredstvih stranke, torej o ugovoru dolžnika, še ni bilo odločeno, ni mogoče sprejeti sklepa o ustavitvi izvršilnega postopka, ampak se lahko le ustavi izvršba, kar je tudi upnica predlagala. Izvršilni postopek se v takšnem primeru konča šele po tem, ko je sklep o izvršbi postal pravnomočen oziroma ko je odločeno o vseh pravnih sredstvih, torej ko so končane vse faze postopka (faza dovolitve izvršbe in faza oprave izvršbe). V konkretnem primeru je pravni interes dolžnika, da se odloči o njegovem ugovoru, podan, saj bi mu v primeru, da bi se pokazalo, da je ugovor utemeljen, odločitev prinesla konkretno in neposredno pravno korist, torej, da bi se z odločitvijo njegov pravni položaj glede konkretnega zahtevka izboljšal.
Stranke se v sporazumu niso dogovorile za generalno odpoved vsem zahtevkom, temveč so jih dodatno opredelile. Zato je pravzaprav bistveno vprašanje ali so z nadaljnjim besedilom sporazuma zajele tudi dolžnikov stroškovni zahtevek z vloženim ugovorom in zanj dogovorile pogodbeno kazen.
Ker se stranke kljub seznanjenosti z možnostjo naložitve stroškov ugovornega postopka ob podpisu sporazuma niso izrecno dogovorile, da se celovitost ureditve obravnavanega razmerja nanaša tudi na zahtevke iz pravdnega postopka I Pg 406/2017 ter iz tega izhajajočo izvršilno zadevo I 361/2021, za zahtevek iz naslova spornih stroškov ni bila dogovorjena pogodbena kazen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da upnik z vložitvijo ugovora (in zaznamovanih stroškov) ter kasneje pritožbe zoper sklep o stroških ugovornega postopka ni kršil sporazuma, posledično upnik ni upravičen do izterjave pogodbene kazni.
URS člen 15, 23, 34, 35, 36. ZIZ člen 15, 32, 71, 71/2, 71/2-2, 73, 73/1, 73/2. ZPP člen 7, 212, 285.
izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - dom dolžnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - odlog izvršbe na predlog tretjega - odlog izvršbe iz posebno upravičenih razlogov - odlog izvršbe na predlog dolžnika - pogoji za odlog izvršbe - načelo sorazmernosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - pravica do spoštovanja doma - trdiveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - smiselna uporaba - pravna kvalifikacija - ugovor tretjega - verjetno izkazana pravica - pravica do sodnega varstva - pravica do izvršbe
Položaj, ko gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je dom, je predviden v 2. točki drugega odstavka 71. člena ZIZ. Ta določba se sicer gramatikalno nanaša le na dolžnika, vendar jo je treba smiselno uporabiti tudi za tretjega. Smiselna uporaba je utemeljena, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do položaja, da bi dolžnik odlog izvršbe lahko dosegel lažje kot tretji, čeprav le-ta upniku ničesar ne dolguje.
Upoštevaje pravno izhodišče, da 2. točka drugega odstavka 71. člena ZIZ lahko pride v pošev tudi za odlog izvršbe na predlog tretjega, višje sodišče pritrjuje pritožbi, da je treba povzete konkretizirane in dokazno podprte navedbe tretjih presoditi tudi v luči navedene zakonske določbe, torej z vidika možnosti, da se izvršba odloži iz drugih posebno upravičenih razlogov.
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 12, 16, 17, 18. ZIZ člen 41, 41/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - evropski izvršilni naslov - nespornost zahtevka
Kot evropski izvršilni naslov se lahko potrdi le taka odločba, ki je bila izdana v postopku, v katerem je dolžnik dobil zadostne informacije o zahtevku ter o ukrepih za ugovarjanje zahtevku. Da pa se lahko zahtevek iz sklepa o izvršbi šteje za nespornega v skladu z Uredbo, mora biti nedvoumno ugotovljeno, da je bil dolžnik pravočasno in pravilno seznanjen z zahtevkom, njegovim temeljem in s posledicami svoje pasivnosti, ter da je bila v zadostni meri spoštovana pravica do obrambe. Ker se dolžniku pred izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vroči tudi predlog za izvršbo in tako ni zagotovljena kontradiktornost že pred izdajo odločbe, je za možnost konvalidacije po 18. členu Uredbe potrebno, da je dolžnik osebno pravočasno prejel listino, ki jo je bilo treba vročiti, da je lahko pripravil svojo obrambo. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine pa ta pogoj ni izpolnjen, ker je kontradiktornost zagotovljena šele naknadno oziroma ker ima dolžnik možnost obrambe šele po izdaji sklepa o izvršbi.
ZIZ člen 6, 6/5. ZST-1 člen 34a, 34a/3, 34a/4, 34a/7.
sodna taksa - ugovor zoper plačilni nalog - sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - nov plačilni nalog - pravno sredstvo - napačen pravni pouk - rok za plačilo sodne takse
Sodišče prve stopnje je postopalo napačno, ko je v pravnem pouku plačilnega naloga z dne 4. 1. 2023 dolžnika (ob hkratnem pravnem pouku, navedenem v sklepu z dne 3. 1. 2023, da je zoper sklep dovoljena pritožba v 15 dneh od vročitve) poučilo o pravici do vložitve ugovora v roku 8 dni in ko je nato 1. 2. 2023 vloženo pravno sredstvo dolžnika vsebinsko obravnavalo kot ugovor zoper plačilni nalog. Ugovor zoper plačilni nalog, izdan na podlagi tretjega odstavka 34.a člena ZST-1 (enako velja za plačilne naloge, izdane na podlagi drugega odstavka 34.a člena ZST-1), namreč ni dovoljen, temveč je pravno sredstvo, s katerim je mogoče izpodbijati sklep o ugovoru ter plačilni nalog, ki je del tega sklepa, pritožba, o tej pa je (razen pod pogoji iz osmega odstavka 9. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ in 343.a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ, ki pa v obravnavani zadevi niso izpolnjeni) pristojno odločati višje sodišče (peti odstavek 6. člena ZIZ).
Pravica do povrnitve stroškov začasnega zastopnika ni odvisna od izida postopka, temveč gre za povrnitev stroškov dela s strani sodišča postavljenemu začasnemu zastopniku na predlog upnika. Posledično za pravočasnost priglasitve stroškov začasnega zastopnika ni mogoče uporabiti 38. člena ZIZ, saj ta predstavlja materialnopravno določbo v zvezi z odmero stroškov med strankama postopka ali med strankama in tretjim. Začasni zastopnik je tako upravičen do povračila stroškov ne glede na uspeh z ugovorom oziroma uspeh v postopku.