• Najdi
  • <<
  • <
  • 11
  • od 13
  • >
  • >>
  • 201.
    Sodba Kp 5/2006
    19.1.2007
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS23638
    KZ člen 41, 127, 127/2-2, 213.
    zakonski znaki kaznivega dejanja - rop - sila zoper osebo - umor - umor iz koristoljubnosti - kazenska sankcija - odmera kazni - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
    Nasilno odpiranje vrat, ki ga je od znotraj oškodovanec preprečeval, predstavlja v kazenskopravnem pomenu neposredno uporabo sile napram oškodovancu. Sila proti vratom kot predmetu bi bila podana le tedaj, če za vrati oškodovanca ne bi bilo.
  • 202.
    Sodba Kp 8/2006
    19.1.2007
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS23655
    .
    kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - malomarnost - zavestna malomarnost - psihofizične sposobnosti voznika - alkoholiziranost - vožnja ob desnem robu vozišča - ograja - dolžnostno ravnanje - načelo zaupanja - načelo enakosti - enako varstvo pravic
    Pri temeljni obliki kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti je treba storilčevo krivdo ugotavljati le v odnosu do nastanka prometne nesreče, ne pa tudi do njenega poteka, ki ni predvidljiv. Pri prometni nesreči, ki je imela za posledico smrt kakšne osebe, pa je podana zavestna malomarnost, če se je ob izvršitvi temeljnega dejanja storilec zavedal možnosti, da lahko njegovo ravnanje poleg prometne nesreče povzroči smrt kakšne osebe, pa je lahkomiselno mislil, da jo bo lahko preprečil, ali da ta ne bo nastala.
  • 203.
    Sodba Kp 6/2006
    15.11.2006
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS23552
    ZKP člen 18, 18/1, 39, 39-4a, 39-6, 41, 42, 42/4, 42/5, 258, 290, 302, 302/2, 344, 355, 355/2, 364, 364/7, 371, 371/1-1, 371/1-2, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1.KZ člen 127, 127/2-1.URS člen 23, 27, 29.
    pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - prosta presoja dokazov - domneva nedolžnosti - nepristranskost sodišča - pravna jamstva v kazenskem postopku - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - izločitev sodnika - zahteva za izločitev - pritožba zoper sklep o zahtevi za izločitev - razlogi o odločilnih dejstvih - protispisnost - napačna sestava sodišča - nadomestni sodnik porotnik - načelo neposrednosti - presoja navedb v pritožbi - pravice obrambe - sprememba obtožbe - dokazni postopek - nasprotja v mnenju izvedenca - priča - policijski informator - uradna tajnost - zavrnitev dokaznega predloga - odstranitev obtoženca iz sodne dvorane - umor - grozovit način
    Če sodišče pri ugotavljanju določenih okoliščin ugotovi, da sicer na splošno resnicoljubni zagovor glede konkretne okoliščine ni sprejemljiv, ne gre za kršitev v smislu 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.

    Državno tožilstvo lahko spremeni obtožbo tako, da vključi v opis okoliščino, ki je bila poznana že ob vložitvi obtožnice, ker se je ocena njenega pomena spremenila.

    Če obtoženec ni bil navzoč pri izvajanju nekaterih dokazov, ker je bil v skladu z 2. odstavkom 302. člena ZKP odstranjen iz sodne dvorane, navzoč pa je bil njegov zagovornik, to ni utemeljen razlog za ponovitev dokazov v obdolženčevi navzočnosti.
  • 204.
    Sodba Kp 2/2006
    10.10.2006
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS23565
    KZ (1977) člen 130, 130/1, 130/2.KZ člen 26.ZKP člen 358, 358-1, 358-3.
    sklenitev škodljive pogodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - sklenitelj pogodbe - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi - udeležba pri kaznivem dejanju - napeljevanje - obstoj kaznivega dejanja
    Izvršitveno dejanje pri kaznivem dejanju sklenitve škodljive pogodbe po 130. členu KZ-77 je zavestno sklepanje škodljive pogodbe ali sklepanje pogodbe s prekoračitvijo pooblastil. Pogodba mora biti škodljiva ob podpisu oziroma sklenitvi pogodbe, škodljivost pa se kaže v nastanku premoženjske škode organizaciji združenega dela ali pravni osebi, zato je pojem sklenitve škodljive pogodbe potrebno razumeti kot sklenitev pogodbe (gospodarskega posla) med dvema organizacijama združenega dela ali drugima družbenima pravnima osebama.
  • 205.
    Sodba Kp 4/2006
    17.7.2006
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS23326
    ZKP člen 18, 18/2, 83, 227, 227/8, 257, 266, 266/3, 371, 371/1-8.URS člen 29, 29-4.
    zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazovanje – izvedenstvo – nedovoljeni dokazi – poligraf – privilegij zoper samoobtožbo - izvajanje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – dokazna ocena – posredni dokazi
    Če sodišče ugotavlja dejstva na podlagi posrednih dokazov - indicev, ko iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, bo izdalo obsodilno sodbo le, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obtoženec storil kaznivo dejanje.

    Merilo za dovoljenost dokaza ni okoliščina, ali je ta dokaz v breme ali v korist obdolženca, temveč način, kako je dokaz pridobljen, oziroma ali gre za dokaz, pridobljen v skladu z določbami ZKP (torej s svobodno voljo obdolženca).
  • 206.
    Sodba in sklep Kp 3/2006
    25.5.2006
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS23281
    ZKP člen 398, 398/1-3.KZ člen 41, 145, 145/1.
    pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje – dovoljenost – zavrženje – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – odmera kazni - ogrožanje varnosti – resna grožnja
    Pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti morajo biti grožnje takšne narave, da so objektivno zmožne vzbuditi ogroženost pri drugemu, kar so v konkretnem primeru glede na ugotovljene okoliščine bile.
  • 207.
    Sodba Kp 15/2005
    27.3.2006
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS23161
    KZ člen 13, 234, 244, 244/1, 244/2,.
    pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - sprememba oprostilne sodbe sodišča prve stopnje - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali pravic - subsidiarnost - stopnja krivde - direktni naklep - eventualni naklep

    Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ pomeni med gospodarskimi kaznivimi dejanji kaznivo dejanje, opredeljeno kot lex generalis ter hkrati opredeljeno tudi s klavzulo o subsidiarnosti (kaznivo dejanje je podano le v primeru, če niso podani znaki kakšnega drugega kaznivega dejanja). Obtožencema se očita, da sta izrabila svoj položaj z namenom, da bi družbi C. pridobila premoženjsko korist, kaznivo dejanje po 234. členu KZ pa je omejeno le na povzročanje premoženjske škode upnikom. Tudi sicer med obema navedenima kaznivima dejanjema obstajajo vsebinske razlike, saj gre pri kaznivem dejanju po 234. členu KZ za odnose med dolžnikom in upnikom in sicer pri opravljanju gospodarske dejavnosti, pri čemer je dolžnikova obveznost do upnikov nesporna, storilec kaznivega dejanja pa jo izigra. V obravnavani kazenski zadevi ni prišlo glede na opis kaznivega dejanja do neposrednega oškodovanja upnikov.

    Voljni element pri direktnem naklepu pomeni najvišjo stopnjo trdnosti storilčeve volje v razmerju do uresničene posledice. V izpodbijani sodbi je sicer pravilna ugotovitev, da sta se obtoženca zavedala možnosti nastanka prepovedane posledice, da pa v nasprotju s presojo drugostopenjskega sodišča Vrhovno sodišče sprejema dokazno oceno, da sta v nastanek takšne posledice obtoženca le privolila. Na tej podlagi je Vrhovno sodišče presodilo, da se lahko obtožencema očita le eventualni naklep v skladu z definicijo takšne oblike naklepa v 17. členu KZ, ni pa ju možno obremenjevati za direktni naklep, kot se zahteva za pravno opredelitev kaznivega dejanja po 1. in 2. odstavku 244. člena KZ.

  • 208.
    Sklep Kp 14/2005
    23.2.2006
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS23114
    URS člen 39.ZKP člen 78.
    vloge - kaznovanje za razžalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku - svoboda izražanja
    Navedbe, ki predstavljajo očitek sodišču, da se zaradi osebnih lastnosti obtoženca in njegovega zagovornika ni poglobilo v zadevo, še huje, da je celo zavestno obsojenca prikrajšalo za pošteno sojenje, pomenijo žaljivo vrednostno oceno sodišča, ki nima nič skupnega s svobodo izražanja, kot jo določa 39. člen Ustave, zaradi česar takšno ravnanje terja izrek sankcije po 78. členu ZKP.
  • 209.
    Sklep Kp 1/2006
    15.2.2006
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS23102
    ZKP člen 371, 371/1-11, 380, 380/1, 383, 383/1-1, 392, 392/1, 392/3, 392/5.
    pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - preizkus po uradni dolžnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba sodbe - razveljavitev sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje
    Ugotovljeno dejansko stanje je skupek odločilnih dejstev, glede katerih je sodišče v sodni odločbi ugotovilo (sklenilo), da obstajajo; samo dejstva, ki izhajajo iz sodbe, so lahko podlaga za preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.

    Kontrola ugotovljenega dejanskega stanja na drugi stopnji bo nujno neposredna, ko je tudi sodišče prve stopnje dokaze izvajalo neposredno; v takšnem primeru je lahko opravljena le na obravnavi pritožbenega sodišča. Kontrola ugotovljenega dejanskega stanja pred sodiščem druge stopnje pa je lahko tudi posredna in sicer v primeru, ko je že sodišče prve stopnje posredno sprejemalo dokaze (npr. z branjem izpovedb prič, branjem listin itd.) ali pa tedaj, ko je iz znanih, ugotovljenih dejstev sklepalo na obstoj odločilnih dejstev. V takšnem primeru lahko sodišče druge stopnje spremeni sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (5. odstavek 392. člena ZKP).
  • 210.
    Sklep Kp 17/2005
    19.1.2006
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS23107
    URS člen 39.ZKP člen 78.
    vloge - kaznovanje za razžalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku - svoboda izražanja
    Če zagovornik formalno obrambo v kazenskem postopku uresničuje (tudi) tako, da ostale udeležence žali, omalovažuje, jim očita osebno nepoštenost, tendencioznost, elementarno pomanjkanje strokovnih referenc, osebnostnih kvalitet in podobno, ali je žaljiv tudi do sodišča, je njegovo ravnanje nedopustno in terja izrek sankcije po 78. členu ZKP.
  • 211.
    Sodba Kp 16/2005
    29.11.2005
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS22988
    KZ člen 112, 112/3, 146, 146/1.
    kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine - grdo ravnanje - sled poškodbe - motiv - zastaranje kazenskega pregona - pretrganje zastaranja - zastaranje kazenskega pregona ob spremembi pravne opredelitve kaznivega dejanja
    Za sled poškodbe se ne zahteva, da je zaznavna z vidom.

    Pri kaznivem dejanju grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ motiv ni bistvenega pomena.

    Vsaka odredba za razpis glavne obravnave pretrga tek zastaranja v smislu 3. odstavka 112. člena KZ, zato okoliščina, da je državni tožilec delno spremenil opis dejanja in spremenil pravno opredelitev dejanja, ne vpliva na tek in pretrganje zastaranja zaradi istega historičnega dogodka, ki pomeni kaznivo dejanje.
  • 212.
    Sodba Kp 9/2005
    29.11.2005
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS23031
    ZKP člen 392, 392/5, 380, 380/1.
    pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba sodbe - razveljavitev sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje
    Ko bo pritožbeno sodišče drugače ugotovilo odločilno dejstvo, ki ga je sodišče prve stopnje ugotovilo z napačnim sklepanjem, bo lahko spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (5. odstavek 392. člena ZKP).
  • 213.
    Sklep Kp 12/2005
    18.11.2005
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS22970
    ZKP člen 39, 39/4a, 42, 42/4, 83, 83/2, 148, 148/2, 371, 355, 355/1 371/1-8, 392, 392/2.
    nedovoljeni dokazi - izjava osumljenca, dana policiji - izločitev sodnika - seznanitev z nedovoljenimi dokazi - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - razveljavitev sodbe - posnetek telefonskih pogovorov
    Ker je sodišče druge stopnje sodbo oprlo na izpovedbo kriminalista o tem, kar mu je v predkazenskem postopku v okviru zbiranja obvestil po 2. odstavku 148. člena ZKP povedal obsojenec kot osumljenec, je s tem storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.

    Če obtoženec po 2. odstavku 392. člena ZKP ne more izpodbijati oprostilne sodbe, ker je sodišče uporabilo dokaz, ki ga ne bi smelo (kršitev po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP), tudi nima pravnega interesa v pritožbi zoper drugostopenjsko sodbo na podlagi določbe 4. odstavka 42. člena ZKP izpodbijati sklepa predsednika okrožnega sodišča, s katerim je ta zavrnil zahtevo zagovornice za izločitev sodnikov sodečega senata, s sklicevanjem na to, da se je sodišče prve stopnje seznanilo z nedovoljenim dokazom in bilo zato pristransko. Sama odločitev prvostopenjskega sodišča (oprostilna sodba) takšno trditev izključuje.

    Ker je dokaz zapis zvočnega posnetka pogovora in ne prepis njegove vsebine, sodišče ta dokaz izvede (1. odstavek 355. člena ZKP) s tem, da posnetek posluša na glavni obravnavi.
  • 214.
    Sodba Kp 3/2005
    18.11.2005
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS22945
    KZ člen 112, 112/1, 112/6, 217, 217/2.
    nadaljevano kaznivo dejanje - enoten naklep - goljufija - velika premoženjska škoda - zastaranje kazenskega pregona
    Storilčevega enotnega naklepa pri nadaljevanem kaznivem dejanju ni mogoče razumeti kot vseobsežen naklep, ki bi že na začetku izvrševanja serije kaznivih dejanj obsegal celotno storilčevo dejavnost in njen skupni rezultat oziroma ki bi od začetka zajemal nadaljevano kaznivo dejanje v vseh njegovih bistvenih sestavinah (način, čas, kraj storitve itd.). Zadostuje že načelna odločitev storilca, da bo kontinuirano izvrševal kazniva dejanja, ki pa so še nedoločena po načinu, kraju, času storitve itd., ali ko vsaka nova odločitev za storitev kaznivega dejanja pomeni obnovitev prejšnje.

    Kaznivo dejanje goljufije, storjeno v nadaljevanju, ki je sestavljeno iz posameznih temeljih oblik kaznivega dejanja goljufije, se lahko pravno opredeli kot hujša oblika kaznivega dejanja goljufije po 2. odstavku 217. člena KZ, če je izpolnjen objektivni pogoj, da je bila z dejanjem povzročena velika premoženjska škoda (3. točka 13. odstavka 126. člena KZ), če je tudi v subjektivnem pogledu dokazano, da se je storilec nastanka takšne škode zavedal in jo je hotel oziroma privolil v njen nastanek in če so izpolnjeni ostali pogoji za konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja.

    V nadaljevano kaznivo dejanje ne sodijo posamezna kazniva dejanja, glede katerih je kazenski pregon absolutno zastaral.
  • 215.
    Sklep Kp 5/2005
    2.11.2005
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VS23003
    URS člen 29, 29/4. ZKP člen 18, 18/2, 39, 41, 41/2, 83, 178, 178/2, 178/5, 227, 227/8, 248, 257, 266, 266/3, 371, 371/1-8, 371/2, 381, 381/1. ZPol člen 54, 54/3.
    izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci - antropometrija - nedovoljeni dokazi - poligraf - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - predlaganje novih dokazov - preiskava - ogled - navzočnost strank pri ogledu - izločitev sodnika - rok za vložitev zahteve za izločitev
    Če obramba šele v pritožbi ali celo v izrednem pravnem sredstvu (zahteva za obnovo postopka) predlaga izvedbo dokaza, mora izkazati njegov obstoj in pravno relevantnost oziroma njegovo uspešnost z višjo stopnjo verjetnosti kot v postopku na prvi stopnji, in sicer glede na ostale že izvedene in ocenjene dokaze.

    Brž ko je izkazano, da bi iz nekega dokaza izhajal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti imel za posledico za obdolženca ugodnejšo sodbo, mora sodišče dokazni predlog sprejeti in dokaz izvesti.

    Sodnik ni vezan na mnenje izvedenca. Mnenja, ki s stališči pravil logičnega sklepanja, splošne izobrazbe in izkušenj ni prepričljivo, sodišče ne bo upoštevalo oziroma bo, kolikor bo ocenilo, da je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z drugimi okoliščinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ponovilo dokaz z istimi ali z drugimi izvedenci (257. člen ZKP).

    Uporaba poligrafa s pisno privolitvijo osumljenca je sicer dopustna v predkazenskem postopku (3. odstavek 54. člena ZPol), vendar pa dobljenih rezultatov ni mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku, saj niso pridobljeni v skladu z določbami ZKP. Z njihovo uporabo bi bila kršena tudi izločitvena pravila iz 83. člena ZKP.

    Izvedba preiskovalnih dejanj, ne da bi bile strank o tem obveščene, je izjema, zato jo mora preiskovalni sodnik ustrezno obrazložiti.

    Če stranka v zakonskem roku ne predlaga izločitve sodnika, pa zato ni bilo objektivnih ovir, je v svoji pravici prekludirana.
  • 216.
    Sodba Kp 10/2005
    27.9.2005
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS22914
    KZ člen 325, 325/2. ZTVCP člen 36, 41, 41/1.
    kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - sopotnik pod vplivom alkohola
    Pokojni je kot vinjeni sopotnik predstavljal v vozilu oviro in potencialno nevarnost, obtoženec pa je to dopuščal. Če bi obtoženec vozil trezen in ne bi dopustil vožnje z motečim vinjenim sopotnikom na sprednjem sedežu, sploh ne bi mogel priti v takšen položaj, kot je prišel s kršitvami določb 1. in 2. odstavka 164., 1. odstavka 41. in 36. člena ZTVCP.
  • 217.
    Sodba Kp 8/2005
    27.9.2005
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS22871
    KZ člen 14.
    dejanje majhnega pomena
    V okviru instituta dejanja majhnega pomena (14. člen KZ) imata teža dejanja in stopnja kazenske odgovornosti pomen stalnih oziroma konstantnih meril, medtem ko ni nujno, da se tudi vsa ostala merila vedno pojavljajo pri presoji, ali je dejanje majhnega pomena.
  • 218.
    Sodba Kp 7/2004
    27.9.2005
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS22877
    KZ člen 51.
    pogojna obsodba
    Za izrek pogojne obsodbe ni bilo pogojev, saj je obtoženec v krajšem časovnem obdobju storil tri enaka kazniva dejanja po 249. členu KZ, po storitvi teh dejanj pa je bil še večkrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja z elementi nasilja kot tudi za premoženjska kazniva dejanja. To pa kaže, da kazenske sankcije pri obtožencu očitno ne dosegajo pričakovanih ciljev.
  • 219.
    Sodba Kp 7/2005
    27.9.2005
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS23004
    KZ člen 14, 250, 250/3.
    dejanje majhnega pomena - ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - nadaljevano kaznivo dejanje
    Instituta dejanja majhnega pomena ni mogoče uporabiti, če nista izpolnjeni konstantni merili, ki zadevata težo dejanja in stopnjo storilčeve kazenske odgovornosti.

    Visoka predpisana kazen sama po sebi ne izključuje uporabe instituta dejanja majhnega pomena, vendar velja pravilo, da čim strožja je kazen, tem tehtnejše in bolj prepričljive morajo biti ostale okoliščine, da bi sodišče smelo uporabiti navedeni institut.
  • 220.
    Sodba Kp 11/2005
    27.9.2005
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS22867
    KZ člen 111, 111/1-5, 112, 112/6.
    zastaranje kazenskega pregona - lahka telesna poškodba
    Ker je od storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ preteklo več kot šest let, je nastopilo absolutno zastaranje (6. odstavek 112. člena v zvezi s 5. točko 1. odstavka 111. člena KZ), zato kazenski pregon ni več dovoljen.
  • <<
  • <
  • 11
  • od 13
  • >
  • >>