vloge - kaznovanje za razžalitev sodišča in drugih udeležencev v postopku - svoboda izražanja
Če zagovornik formalno obrambo v kazenskem postopku uresničuje (tudi) tako, da ostale udeležence žali, omalovažuje, jim očita osebno nepoštenost, tendencioznost, elementarno pomanjkanje strokovnih referenc, osebnostnih kvalitet in podobno, ali je žaljiv tudi do sodišča, je njegovo ravnanje nedopustno in terja izrek sankcije po 78. členu ZKP.
Za sled poškodbe se ne zahteva, da je zaznavna z vidom.
Pri kaznivem dejanju grdega ravnanja po 1. odstavku 146. člena KZ motiv ni bistvenega pomena.
Vsaka odredba za razpis glavne obravnave pretrga tek zastaranja v smislu 3. odstavka 112. člena KZ, zato okoliščina, da je državni tožilec delno spremenil opis dejanja in spremenil pravno opredelitev dejanja, ne vpliva na tek in pretrganje zastaranja zaradi istega historičnega dogodka, ki pomeni kaznivo dejanje.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba sodbe - razveljavitev sodbe - obravnava pred sodiščem druge stopnje
Ko bo pritožbeno sodišče drugače ugotovilo odločilno dejstvo, ki ga je sodišče prve stopnje ugotovilo z napačnim sklepanjem, bo lahko spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo (5. odstavek 392. člena ZKP).
nedovoljeni dokazi - izjava osumljenca, dana policiji - izločitev sodnika - seznanitev z nedovoljenimi dokazi - pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - razveljavitev sodbe - posnetek telefonskih pogovorov
Ker je sodišče druge stopnje sodbo oprlo na izpovedbo kriminalista o tem, kar mu je v predkazenskem postopku v okviru zbiranja obvestil po 2. odstavku 148. člena ZKP povedal obsojenec kot osumljenec, je s tem storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP.
Če obtoženec po 2. odstavku 392. člena ZKP ne more izpodbijati oprostilne sodbe, ker je sodišče uporabilo dokaz, ki ga ne bi smelo (kršitev po 8. točki 1. odstavka 371. člena ZKP), tudi nima pravnega interesa v pritožbi zoper drugostopenjsko sodbo na podlagi določbe 4. odstavka 42. člena ZKP izpodbijati sklepa predsednika okrožnega sodišča, s katerim je ta zavrnil zahtevo zagovornice za izločitev sodnikov sodečega senata, s sklicevanjem na to, da se je sodišče prve stopnje seznanilo z nedovoljenim dokazom in bilo zato pristransko. Sama odločitev prvostopenjskega sodišča (oprostilna sodba) takšno trditev izključuje.
Ker je dokaz zapis zvočnega posnetka pogovora in ne prepis njegove vsebine, sodišče ta dokaz izvede (1. odstavek 355. člena ZKP) s tem, da posnetek posluša na glavni obravnavi.
nadaljevano kaznivo dejanje - enoten naklep - goljufija - velika premoženjska škoda - zastaranje kazenskega pregona
Storilčevega enotnega naklepa pri nadaljevanem kaznivem dejanju ni mogoče razumeti kot vseobsežen naklep, ki bi že na začetku izvrševanja serije kaznivih dejanj obsegal celotno storilčevo dejavnost in njen skupni rezultat oziroma ki bi od začetka zajemal nadaljevano kaznivo dejanje v vseh njegovih bistvenih sestavinah (način, čas, kraj storitve itd.). Zadostuje že načelna odločitev storilca, da bo kontinuirano izvrševal kazniva dejanja, ki pa so še nedoločena po načinu, kraju, času storitve itd., ali ko vsaka nova odločitev za storitev kaznivega dejanja pomeni obnovitev prejšnje.
Kaznivo dejanje goljufije, storjeno v nadaljevanju, ki je sestavljeno iz posameznih temeljih oblik kaznivega dejanja goljufije, se lahko pravno opredeli kot hujša oblika kaznivega dejanja goljufije po 2. odstavku 217. člena KZ, če je izpolnjen objektivni pogoj, da je bila z dejanjem povzročena velika premoženjska škoda (3. točka 13. odstavka 126. člena KZ), če je tudi v subjektivnem pogledu dokazano, da se je storilec nastanka takšne škode zavedal in jo je hotel oziroma privolil v njen nastanek in če so izpolnjeni ostali pogoji za konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja.
V nadaljevano kaznivo dejanje ne sodijo posamezna kazniva dejanja, glede katerih je kazenski pregon absolutno zastaral.
URS člen 29, 29/4. ZKP člen 18, 18/2, 39, 41, 41/2, 83, 178, 178/2, 178/5, 227, 227/8, 248, 257, 266, 266/3, 371, 371/1-8, 371/2, 381, 381/1. ZPol člen 54, 54/3.
izvedenstvo - ponovitev dokazovanja z izvedenci - antropometrija - nedovoljeni dokazi - poligraf - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - obravnava pred sodiščem druge stopnje - predlaganje novih dokazov - preiskava - ogled - navzočnost strank pri ogledu - izločitev sodnika - rok za vložitev zahteve za izločitev
Če obramba šele v pritožbi ali celo v izrednem pravnem sredstvu (zahteva za obnovo postopka) predlaga izvedbo dokaza, mora izkazati njegov obstoj in pravno relevantnost oziroma njegovo uspešnost z višjo stopnjo verjetnosti kot v postopku na prvi stopnji, in sicer glede na ostale že izvedene in ocenjene dokaze.
Brž ko je izkazano, da bi iz nekega dokaza izhajal dvom, ki bi zaradi domneve nedolžnosti imel za posledico za obdolženca ugodnejšo sodbo, mora sodišče dokazni predlog sprejeti in dokaz izvesti.
Sodnik ni vezan na mnenje izvedenca. Mnenja, ki s stališči pravil logičnega sklepanja, splošne izobrazbe in izkušenj ni prepričljivo, sodišče ne bo upoštevalo oziroma bo, kolikor bo ocenilo, da je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z drugimi okoliščinami v nasprotju, pa se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ponovilo dokaz z istimi ali z drugimi izvedenci (257. člen ZKP).
Uporaba poligrafa s pisno privolitvijo osumljenca je sicer dopustna v predkazenskem postopku (3. odstavek 54. člena ZPol), vendar pa dobljenih rezultatov ni mogoče uporabiti kot dokaz v kazenskem postopku, saj niso pridobljeni v skladu z določbami ZKP. Z njihovo uporabo bi bila kršena tudi izločitvena pravila iz 83. člena ZKP.
Izvedba preiskovalnih dejanj, ne da bi bile strank o tem obveščene, je izjema, zato jo mora preiskovalni sodnik ustrezno obrazložiti.
Če stranka v zakonskem roku ne predlaga izločitve sodnika, pa zato ni bilo objektivnih ovir, je v svoji pravici prekludirana.
Ker je od storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ preteklo več kot šest let, je nastopilo absolutno zastaranje (6. odstavek 112. člena v zvezi s 5. točko 1. odstavka 111. člena KZ), zato kazenski pregon ni več dovoljen.
dejanje majhnega pomena - ponarejanje in uporaba ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev - nadaljevano kaznivo dejanje
Instituta dejanja majhnega pomena ni mogoče uporabiti, če nista izpolnjeni konstantni merili, ki zadevata težo dejanja in stopnjo storilčeve kazenske odgovornosti.
Visoka predpisana kazen sama po sebi ne izključuje uporabe instituta dejanja majhnega pomena, vendar velja pravilo, da čim strožja je kazen, tem tehtnejše in bolj prepričljive morajo biti ostale okoliščine, da bi sodišče smelo uporabiti navedeni institut.
Za izrek pogojne obsodbe ni bilo pogojev, saj je obtoženec v krajšem časovnem obdobju storil tri enaka kazniva dejanja po 249. členu KZ, po storitvi teh dejanj pa je bil še večkrat pravnomočno obsojen za kazniva dejanja z elementi nasilja kot tudi za premoženjska kazniva dejanja. To pa kaže, da kazenske sankcije pri obtožencu očitno ne dosegajo pričakovanih ciljev.
V okviru instituta dejanja majhnega pomena (14. člen KZ) imata teža dejanja in stopnja kazenske odgovornosti pomen stalnih oziroma konstantnih meril, medtem ko ni nujno, da se tudi vsa ostala merila vedno pojavljajo pri presoji, ali je dejanje majhnega pomena.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - sopotnik pod vplivom alkohola
Pokojni je kot vinjeni sopotnik predstavljal v vozilu oviro in potencialno nevarnost, obtoženec pa je to dopuščal. Če bi obtoženec vozil trezen in ne bi dopustil vožnje z motečim vinjenim sopotnikom na sprednjem sedežu, sploh ne bi mogel priti v takšen položaj, kot je prišel s kršitvami določb 1. in 2. odstavka 164., 1. odstavka 41. in 36. člena ZTVCP.
Konkretne okoliščine so obtoženca opozarjale na možnost nastanka prometne nesreče, ki bi jo, če bi ravnal z dolžno skrbnostjo, lahko preprečil, saj je imel objektivne in subjektivne možnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22686
ZKP člen 371, 371/1-11.KZ člen 111, 111/1-5, 211, 211/1,333, 333/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in razlogi sodbe - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obremenjevanje in uničenje okolja in prostora - zastaranje kazenskega pregona - tatvina - škoda
Presoja razlogov s pritožbo izpodbijane sodbe sodišča druge stopnje glede uveljavljenih kršitev iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22677
KZ člen 127, 127/2-1.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga
Zaporedje izvršitve posameznih kaznivih dejanj je lahko pomembno za obrambo, če se, na primer, zatrjuje alibi za katero od kaznivih dejanj, ali uveljavlja neprištevnost pri izvršitvi katerega od kaznivih dejanj, ki jo je sprožil določen dogodek med posameznimi kaznivimi dejanji.
URS člen 29, 29-3. EKČP člen 6, 6/3-d.ZKP člen 380, 380/1, 371, 371/2, 355, 355/1, 201, 201/1-1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - obravnava pred sodiščem druge stopnje - kršitev pravice do obrambe - dokazni predlog - izvajanje dokazov - pripor - begosumnost
Kršitev pravic obrambe po 2. odstavku 371. člena ZKP spada med relativne bistvene kršitve, ki niso samostojni pritožbeni razlog, ampak jih je potrebno presojati v povezavi s pritožbenim razlogom zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Na obravnavi pred drugostopenjskim sodiščem je mogoče na novo izvesti ali ponoviti le nekatere izmed številnih dokazov, ki so bili izvedeni pred sodiščem prve stopnje. Gre za razjasnitev posameznih razmeroma samostojnih relevantnih dejstev, ki se z ostalimi dejstvi, ugotovljenimi v prvostopenjski sodbi, ne prepletajo v tolikšni meri, da bi bilo treba zaradi celovite presoje znova izvesti vse dokaze in jih oceniti na glavni obravnavi pred prvostopenjskim sodiščem.
Predlog strank za izvedbo dokazov mora biti določen, nanašati se mora na konkretno dejstvo, ki je pomembno za kazenski postopek ter temeljiti na splošnih izkustvenih pravilih, da se s predloženim dokazom zatrjevano dejstvo lahko ugotovi. V nasprotnem ne gre za dokazni predlog, temveč za pripombo, mnenje, sugestijo, ki nima pravnega učinka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22182
ZKP člen 39, 39-4a, 83, 83/3, 369, 369/4.KZ člen 127, 127/2-2.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - nova dejstva in novi dokazi - nedovoljeni dokazi - strokovno mnenje Centra za kriminalistično-tehnične preiskave - izločitev obvestil policiji - izločitev sodnika - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - odmera kazni
Ker se je obtoženčeva izvenzakonska partnerica po pouku iz 2. odstavka 236. člena ZKP odločila, da se ne odpove pričanju, ni bilo podlage za izločitev obvestil, ki jih je dala policiji. Po 3.
odstavku 83. člena ZKP namreč preiskovalni sodnik iz spisov izloči le izjave tistih privilegiranih prič, ki so se v skladu z zakonom odrekle pričevanju.
Ker se uradni zaznamek policije, v katerem je zapisano, kaj je povedal obtoženec v razgovoru, v ničemer ne nanaša na kaznivo dejanje, obravnavano v tej zadevi, sodišče ni prekršilo določbe 3. odstavka 83. člena ZKP, ker tega obvestila ni izločilo iz spisa. Zato tudi ni podlage za trditev, da je bila kršena določba iz 4.a točke 39. člena ZKP, po kateri sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če se je v postopku pri odločanju o kateremkoli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah 83. člena ZKP izločiti iz spisov, razen če vsebina dokaza očitno ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev.
Napačno je stališče, da je strokovno mnenje CKTP nedovoljen dokaz. Gre za dokaz, ki ga je treba kot vsakega drugega oceniti po načelu proste dokazne presoje in na katerega lahko sodišče opre sodno odločbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22175
ZKP člen 392, 392/5. KZ (1977) člen 52, 52/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - drugačna presoja že ugotovljenih dejstev - kazniva dejanja zoper življenje in telo - posebno huda telesna poškodba - krivda - eventualni naklep
Ker je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izvedlo vse potrebne dokaze, jih sodišču druge stopnje ni bilo potrebno ponovno izvajati ali razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje, temveč je na podlagi določbe 5. odstavka 392. člena ZKP lahko samo ugotovilo drugačno dejansko stanje.
Obtoženec je oškodovanca onemogočil že s tem, da ga je udaril s pestjo v obraz, če ga je bilo potrebno zadržati na tleh, pa bi to lahko storil s silo, ki ne bi povzročila hudih telesnih poškodb. Zato je pravilna ugotovitev, da se je obtoženec zavedal, da lahko s svojim ravnanjem oškodovancu povzroči resne poškodbe, pa je v možnost nastanka takšnih posledic privolil, torej je kaznivo dejanje storil z eventualnim naklepom.
kaznovanje za razžalitev sodišča - pritožba zoper sklep o kaznovanju - upravičenci za vložitev pritožbe
Pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče kaznuje osebe, določene v 1. odstavku 78. člena ZKP, lahko vloži le tisti, zoper katerega je bila izrečena takšna kazen.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - hramba orožja - sprejem orožja v zastavo
Vsebina pojma hrambe iz 1. odstavka 310. člena KZ je v tem, da storilec hrani drugemu ali ima sam shranjen (spravljen) predmet kaznivega dejanja iz navedene določbe. Storilec je torej pravno gledano pri tem izvršitvenem načinu imetnik stvari. Namen in motiv za takšno ravnanje za obstoj kaznivega dejanja ni pomemben, pač pa se mora storilec zavedati, da hrani predmet, katerega promet posameznikom sploh ni dovoljen ali je omejen.