KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22182
ZKP člen 39, 39-4a, 83, 83/3, 369, 369/4.KZ člen 127, 127/2-2.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - nova dejstva in novi dokazi - nedovoljeni dokazi - strokovno mnenje Centra za kriminalistično-tehnične preiskave - izločitev obvestil policiji - izločitev sodnika - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - kazniva dejanja zoper življenje in telo - umor - odmera kazni
Ker se je obtoženčeva izvenzakonska partnerica po pouku iz 2. odstavka 236. člena ZKP odločila, da se ne odpove pričanju, ni bilo podlage za izločitev obvestil, ki jih je dala policiji. Po 3.
odstavku 83. člena ZKP namreč preiskovalni sodnik iz spisov izloči le izjave tistih privilegiranih prič, ki so se v skladu z zakonom odrekle pričevanju.
Ker se uradni zaznamek policije, v katerem je zapisano, kaj je povedal obtoženec v razgovoru, v ničemer ne nanaša na kaznivo dejanje, obravnavano v tej zadevi, sodišče ni prekršilo določbe 3. odstavka 83. člena ZKP, ker tega obvestila ni izločilo iz spisa. Zato tudi ni podlage za trditev, da je bila kršena določba iz 4.a točke 39. člena ZKP, po kateri sodnik ne sme opravljati sodniške dolžnosti, če se je v postopku pri odločanju o kateremkoli vprašanju seznanil z dokazom, ki se mora po določbah 83. člena ZKP izločiti iz spisov, razen če vsebina dokaza očitno ni takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev.
Napačno je stališče, da je strokovno mnenje CKTP nedovoljen dokaz. Gre za dokaz, ki ga je treba kot vsakega drugega oceniti po načelu proste dokazne presoje in na katerega lahko sodišče opre sodno odločbo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22175
ZKP člen 392, 392/5. KZ (1977) člen 52, 52/1.
pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - drugačna presoja že ugotovljenih dejstev - kazniva dejanja zoper življenje in telo - posebno huda telesna poškodba - krivda - eventualni naklep
Ker je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izvedlo vse potrebne dokaze, jih sodišču druge stopnje ni bilo potrebno ponovno izvajati ali razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje, temveč je na podlagi določbe 5. odstavka 392. člena ZKP lahko samo ugotovilo drugačno dejansko stanje.
Obtoženec je oškodovanca onemogočil že s tem, da ga je udaril s pestjo v obraz, če ga je bilo potrebno zadržati na tleh, pa bi to lahko storil s silo, ki ne bi povzročila hudih telesnih poškodb. Zato je pravilna ugotovitev, da se je obtoženec zavedal, da lahko s svojim ravnanjem oškodovancu povzroči resne poškodbe, pa je v možnost nastanka takšnih posledic privolil, torej je kaznivo dejanje storil z eventualnim naklepom.
kaznovanje za razžalitev sodišča - pritožba zoper sklep o kaznovanju - upravičenci za vložitev pritožbe
Pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče kaznuje osebe, določene v 1. odstavku 78. člena ZKP, lahko vloži le tisti, zoper katerega je bila izrečena takšna kazen.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelilnih snovi - hramba orožja - sprejem orožja v zastavo
Vsebina pojma hrambe iz 1. odstavka 310. člena KZ je v tem, da storilec hrani drugemu ali ima sam shranjen (spravljen) predmet kaznivega dejanja iz navedene določbe. Storilec je torej pravno gledano pri tem izvršitvenem načinu imetnik stvari. Namen in motiv za takšno ravnanje za obstoj kaznivega dejanja ni pomemben, pač pa se mora storilec zavedati, da hrani predmet, katerega promet posameznikom sploh ni dovoljen ali je omejen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21836
ZKP člen 154, 154/2, 154/3, 392, 392/5, 394, 394/1.KZ člen 63, 63/4, 67, 67/1.
posebne operativne metode in sredstva - uničenje gradiva, pridobljenega z uporabo POMS - nedovoljeni dokazi - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - odmera kazni - varnostni ukrepi - prepoved opravljanja poklica
Res je, da prvostopenjsko sodišče pisnih izjav obdolženčevih pacientov, ki jih je predložil obdolženčev zagovornik na glavni obravnavi dne 15.12.1999, ni prebralo, pač pa je to storilo na seji drugostopenjsko sodišče, vendar le v zvezi z odločanjem o kazenskih sankcijah, ne pa v zvezi z ugotavljanjem dejanskega stanja. Le zato ni bilo potrebno, kot meni obdolženčev zagovornik, opraviti glavne obravnave, saj za pravilno ugotovitev dejanskega stanja ta okoliščina ni bila pomembna. Določili 5. odstavka 392. člena in 1. odstavka 394. člena ZKP zato nista bili prekršeni.
pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča - zahteva za varstvo zakonitosti zoper sodbo Vrhovnega sodišča
Ker je pritožba redno pravno sredstvo, s katerim se lahko izpodbijajo samo nepravnomočne sodne odločbe, je ni mogoče vložiti zoper sodbo, ki jo je Vrhovno sodišče izdalo v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti. Zoper tako sodbo tudi ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS21448
ZKP člen 78, 78/1.
žalitev sodišča - denarna kazen
S tem ko je odvetnik v pritožbi napisal, "da je oškodovanka s svojim nastopom ogrela srca senata in plenila njihovo naklonjenost ter pridobila njihovo prvinsko solidarnost", v zvezi z zatrjevanjem, da je šlo za neprimeren poskus posilstva in da bi bilo treba zato obtožencu odpustiti kazen pa, da če "za tako solucijo ni dovolj razumevanja ali pa (ženskih) glasov senata", je izrazil podcenjevalen odnos do sojenja sodnic in s tem žalil njihovo človeško dostojanstvo. Kaznovanje odvetnika po 1. odstavku 78. člena ZKP je zato pravilno.
kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa - povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - prilagoditev hitrosti vožnje razmeram na cesti - nezavestna malomarnost
Odsotnost vozniških izkušenj, nepravilne namestitve pnevmatik, ki so na mokri cesti še dodatno destabilizirale vozilo, in nepoznavanje predmetnega ovinka govorijo v prid zaključku, da bi se obdolženec moral in tudi mogel zavedati, da zaradi neprilagojene hitrosti lahko pride do nesreče.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - opravičljiva zmota - izključitev protipravnosti - pravica do zasebnosti - javne osebe - absolutne osebe iz javnega življenja - relativne osebe iz javnega življenja - intimno življenje - privolitev prizadete osebe
Brez privolitve prizadetega je mogoče pisati o zasebnem življenju osebnosti sodobnega življenja, ki zanimajo javnost (tako imenovane absolutne osebe iz javnega življenja), in oseb, ki zanimajo javnost samo v zvezi z nekim konkretnim dogodkom (tako imenovane relativne osebe iz javnega življenja), ne pa tudi o drugih osebah.
Brez privolitve prizadetega o nobeni osebi ni dovoljeno objavljati stvari iz njenega intimnega življenja.
Ker starša zasebnega tožilca nista ne absolutni ne relativni osebi iz javnega življenja, v času objave članka pa sta bila že pokojna, obtoženka ne bi smela glede na naravo trditev uporabiti okoliščin iz njunega življenja brez dovoljenja vseh njunih otrok.
zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje razžalitve, storjeno s tiskom
Ker je bilo kaznivo dejanje razžalitve po 2. v zvezi s 1. odstavkom 169. člena KZ storjeno 21.5.1995, glede na določbe 111. in 112. člena KZ kazenski pregon ni več dovoljen.
Škodljive posledice kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po 1. odstavku 258. člena ZKP so nastale s tem, ko je pristojni državni organ, ki ga je obdolženec spravil v zmoto, izdal potno listino neupravičeni osebi. Taka dejanja ob upoštevanju okoliščine, da so zlorabe slovenskih potnih listin kot identifikacijskih listin v porastu, niso dejanja, katerih nevarnost bi bila neznatna. Obdolženec pa je poleg tega dejanje storil z direktnim naklepom čeprav ne iz koristoljubnih namenov. V takem primeru zato ne gre za dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - načelo materialne resnice - izvedena priča - izvedenstvo - Center za kriminalistično-tehnične preiskave
Osebi, ki je soavtor strokovnega mnenja Centra za kriminalistično-tehnične preiskave (CKTP) v upravi Kriminalistične službe MNZ, v istem postopku ni mogoče priznati statusa sodnega izvedenca ampak kvečjemu izvedene priče glede pojasnil k mnenju CKTP.
Sodišču ni prepuščeno, da v okviru pooblastil o procesnem vodstvu odkloni izvedbo dokaza, če je podana tudi minimalna možnost, da utegne biti predlagani dokaz v korist obtoženca.
postopek proti mladoletnikom - pripor - ponovitvena nevarnost
Čeprav je pripor zoper mladoletnika lahko odrejen le izjemoma (1. odst. 472. čl. ZKP), je glede na ugotovljene objektivne in subjektivne okoliščine, med slednjimi predvsem mladoletnikovo vzgojno problematičnost in dejstvo, da izrečeni vzgojni ukrep nadzorstva organa socialnega skrbstva po 78. čl. KZ nanj ni imel nobenega učinka, zaradi realne nevarnosti, da bo mladoletnik ponavljal kazniva dejanja, in zagotavljanja varnosti ljudi, ki vključuje tudi varnost njihovega premoženja, odreditev pripora zoper mladoletnika neogibno potrebna.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - meje preizkusa sodbe sodišča druge stopnje
Obdolženec kljub pozivu sodišča prve stopnje ni navedel pritožbenih razlogov in jih obrazložil, zato je Vrhovno sodišče kot sodišče tretje stopnje po uradni dolžnosti preizkusilo samo, ali so v izpodbijani sodbi podane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 1., 5., 6. ter 8. - 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in ali je bil v škodo obdolženca prekršen kazenski zakon.
stroški kazenskega postopka - poseben sklep o višini stroškov, nastalih pred višjim sodiščem - pristojnost predsednika senata sodišča prve stopnje
Glede na določilo 3.odst. 93.čl ZKP, ki določa, da o pritožbi zoper tak sklep odloča senat (6.odst. 25.čl. ZKP), ni dvoma o tem, da o višini stroškov, ko se zberejo podatki, odloči predsednik senata sodišča prve stopnje, ne pa predsednik senata pritožbenega sodišča.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - huda telesna poškodba - sostorilstvo
Obtoženi A.G. in V.T. sta istočasno s pestjo udarjala v obraz oškodovanca. Nastala posledica huda telesna poškodba je tako rezultat njunega skupnega naklepnega delovanja, torej gre za skupno izvršitev kaznivega dejanja, zaradi česar ni pomembno, katero in kakšno poškodbo je povzročil posamezni udarec obtoženca.
Tudi če bi se dalo zanesljivo ugotoviti, da je obtoženec s svojima udarcema povzročil oškodovancu le lahko telesno poškodbo, bi v konkretnem primeru šlo za sostorilstvo v smislu obtoženčevega bistvenega prispevka k nastali posledici - hudi telesni poškodbi.
Zakonski izraz "več oseb" po 22.čl. KZ SFRJ ni pomenil najmanj tri osebe, niti ni bilo sostorilstvo izključeno v primeru, če je bil obtožen le eden od sostorilcev.
Res je sicer, da s kaznivim dejanjem, katerega je obtoženec dokončal, niso nastale škodljive posledice, vendar pa tega ni mogoče pripisati ravnanju obtoženca, saj škodljive posledice niso nastopile le zato, ker je bil obtoženec pri kaznivem dejanju zasačen.
Okoliščine, da je obtoženčeva mati umrla 7 mesecev pred izvršenim kaznivim dejanjem, da je njegova stara mati umrla oktobra 1994, da je obtoženca zapustilo dekle ter operacija obtoženca zaradi meniskusa, ne morejo predstavljati opravičila za storjeno kaznivo dejanje.
Subjektivno mnenje obdolženca o nepristranosti sodnika, ne da bi obdolženec v zvezi s tem navedel razloge, ki bi objektivno vzbujali dvom o njegovi nepristranosti, seveda ne predstavlja izločitvenega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP.
Če bi pritožnik - odvetnik redno prevzemal pošto iz svojega predala, bi lahko tudi v času, ko je že bil v bolniškem staležu, pravočasno sporočil sodišču, da se razpisane seje senata ne bo mogel udeležiti.