Zgolj običajno poznanstvo med sodnikom in oškodovancem ni okoliščina, ki bi kazala, da v tej zadevi sodnik ne bo opravljal svojih sodniških dolžnosti nepristransko.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20198
KZS člen 177, 177/1. KZJ člen 8, 8/2.
pritožba zoper sodbo druge stopnje - poškodovanje tuje stvari - neznatna družbena nevarnost
Rezanje tuje žive meje s porezanjem vej oziroma vrhov te meje predstavlja poškodovanje meje, s čemer so uresničeni vsi znaki poškodovanja tuje stvari po 1. odstavku 177. člena KZ RS. Pri tem ni pomembno, ali se bo ta živa meja ponovno zrasla in dosegla enako obliko kot pred rezanjem, kajti dejanje je treba ocenjevati v času storitve kaznivega dejanja. Za obstoj tega kaznivega dejanja torej ni pomembno, ali se poškodovana stvar kasneje popravi.
mladoletniki - pripor - zaslišanje pred predlogom javnega tožilca za uvedbo pripravljalnega postopka
Ni podana kršitev določb člena 467 ZKP, ker je sodnica za mladoletnike ob navzočnosti zagovornika zaslišala mladoletnega obdolženca, ki mu je bila vzeta prostost. Pripor je bil zakonito odrejen, čeprav javni tožilec še ni predlagal uvedbe pripravljalnega postopka.
ZKP člen 192, 192/5, 397, 397/3, 452, 452/1, 474, 474/1.
mladoletniki - pripor - nesoglasje med sodnikom za mladoletnike in javnim tožilcem
Senat za mladoletnike višjega sodišča je pristojen za odločitev o priporu zoper mladoletnika, v primeru nesoglasja sodnika za mladoletnike s predlogom javnega tožilca za odreditev pripora.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20051
ZKP člen 391, 391-3, 391-4. KZJ člen 8, 8/2.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - neznatna družbena nevarnost
Obdolženec je vsa tri kazniva dejanja storil v razmaku štirinajstih dni in na tak način, da kažejo obdolženčevo svojevrstnost pri reševanju problemov, pri čemer obdolženec posega v temeljne človekove svoboščine in v nedotakljivost stanovanja, obdolženčevo prejšnje življenje tudi odraža njegov način reševanja zadev, ko je bil že kot mladoletnik obsojen na mladoletniški zapor, nato obravnavan za premoženjske delikte in za posilstvo na daljšo zaporno kazen, zato je višje sodišče pravilno sklepalo, da ni utemeljena uporaba inštituta neznatne družbene nevarnosti.
V pritožbi zoper sodbo sodišča druge stopnje se lahko uveljavljajo le kršitve, ki so storjene v postopku pred sodiščem druge stopnje, ne pa kršitve, ki naj bi bile storjene v postopku na prvi stopnji.