KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007919
ZKP člen 201, 201-3. KZ-1 člen 70a, 70a/2.
pripor – ponovitvena nevarnost – varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu
Šele, ko je odločba o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu pravnomočna in se varnostni ukrep izvaja, lahko sodišče ob preizkusu, ki ga mora opraviti vsakih 6 mesecev (drugi odstavek 70.a člena KZ-1), odloči o tem, ali je nadaljevanje zdravljenja in varstvo v zdravstvenem zavodu še potrebno.
Utemeljen sum izhaja iz obsodilne sodbe prvostopenjskega sodišča, potrjene s sodbo pritožbenega sodišča, kar pomeni, da je utemeljen sum prešel že v gotovost.
Nizkotnost maščevanja je kot izvršitveni način treba razlagati restriktivno, tako da zajamemo samo tiste primere, ki so po vsebini in intenzivnosti enakovredni brezobzirnemu maščevanju. Vsakega maščevanja (ki nima znakov brezobzirnosti) zatorej ni dopustno subsumirati pod druge nizkotne nagibe.
pripor - sklep o upravičenosti pripora sodišča druge stopnje
Za preizkušanje in ugotovitev pripornih razlogov po tretjem odstavku 394. člena ZKP ni potreben predlog državnega tožilca, saj ta preizkus opravi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, če je obdolženec že v priporu.
pripor - sklep o upravičenosti pripora sodišča druge stopnje - preizkus, ali so še podani razlogi za pripor
Glede na določbo sedmega odstavka 392. člena ZKP sodišče druge stopnje ob odločanju o pritožbi, če je obtoženec v priporu, presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obtoženca pripor odrejen, še podani oziroma, ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora. Ob ugotovitvi, da je isti priporni razlog še vedno podan, sodišču za takšno presojo ni treba v sklepu (ponovno) utemeljevati vseh zakonskih pogojev iz 201. člena ZKP, ki izhajajo iz prej izdanih sklepov o odreditvi oziroma podaljšanju pripora.
pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Dejstvo, da je obtoženec potem, ko mu je bila odvzeta prostost, večkrat telefonično vznemirjal oškodovanko, sklep o nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja le še utrjuje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007779
ZKP člen 383, 392, 392/5. KZ-1 člen 196, 196/1.
meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje – odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi – sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - kršitev temeljnih pravic delavcev – pravica do plačila
Delavec ima pravico do plačila za opravljeno delo, kar pomeni do vsega, kar mu po zakonu pripada, to je plače z vsemi predpisanimi prispevki, ki so namenjeni socialni varnosti in regresa. Tudi eventualni pristanek na tako imenovano neto plačo, odpoved regresa ali celo odpoved plači ne more delodajalca razbremeniti do plačila obveznosti, ki jih ima po zakonu.
pripor – sklep o upravičenosti pripora sodišča druge stopnje – preizkus, ali so še podani razlogi za pripor – utemeljen sum
Določba sedmega odstavka 392. člena ZKP po uveljavitvi ZPK-K (če je obtoženec v priporu, preizkusi sodišče druge stopnje, ali so še dani razlogi za pripor) se bistveno razlikuje od prej veljavne določbe sedmega odstavka 392. člena ZKP, ki je sodišču druge stopnje nalagala (če je bil obtoženec priporu), da se s sklepom pripor podaljša ali odpravi.
Ob ugotovitvi, da je isti priporni razlog še vedno podan, sodišču za takšno presojo ni treba v sklepu izdanem na podlagi sedmega odstavka 392. člena ZKP (ponovno) utemeljevati vseh zakonskih pogojev iz 201. člena ZKP (utemeljenost suma, priporni razlog, neogibnost pripora), ki izhajajo iz prej izdanih sklepov o odreditvi oziroma podaljšanju pripora.
pripor - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Obtoženkina predkaznovanost, okoliščine izvršitve kaznivih dejanj, dejstvo da je brez premoženja, brez zaposlitve, brez denarnega nadomestila ali denarne pomoči in da je še vedno odvisnica od prepovedanih drog, izkazujejo obtoženkino ponovitveno nevarnost. Dejstvo, da je bila obtoženka v času od leta 2002 do 2014 že devetkrat pravnomočno obsojena, med drugim tudi zaradi istovrstnih premoženjskih deliktov, zaradi katerih so ji bile samo v letu 2014 izrečene štiri pogojne obsodbe, ki niso dosegle preventivnega namena, saj je s kaznivimi dejanji nadaljevala tudi v letu 2015, pri čemer je bila v svojem kriminalnem početju zelo vztrajna, pa je ključno tudi pri presoji sorazmernosti tega omejevalnega ukrepa.
Pripor – utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Sodišče je ustrezno presodilo tudi sorazmernost odločitve o nadaljnjem podaljšanju pripora. Pri tem je pravilno upoštevalo dolgo obdobje izvrševanih kaznivih dejanj kot tudi okoliščino, da je obdolženec s kaznivimi dejanji nadaljeval, čeprav mu je bila z odredbo Policije izrečena prepoved približanja oškodovanki in je to prepoved podaljšala tudi preiskovalna sodnica.
Pripor - begosumnost - ponovitvena nevarnost - odločanje sodišča druge stopnje o priporu - predčasni nastop kazni
Z oddajo na predčasno prestajanje kazni po določbi sedmega odstavka 361. člena ZKP ima obtoženec še vedno status pripornika in ne statusa obsojenca in ne more izpolnjevati pogojev za pogojni odpust. Okoliščina, da je sodišče obtoženca na podlagi njegove prošnje oddalo na predčasno prestajanje kazni, pa ni v relevantni vzročni zvezi s presojo njegove begosumnosti.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev - žalitev v pritožbi
Navedbe in očitki, zaradi katerih je sodišče druge stopnje izreklo denarno kazen oškodovancu kot tožilcu („vsi sodniki, ki so presojali v mojih zadevah so pripadniki te mafijske združbe“, „pravosodna mafijska duša“ itd.) predstavljajo žaljivo vrednostno oceno, ki izraža prezir in zaničevanje, ne pa ostre ali odprte konstruktivne kritike sodišča.
pripor - begosumnost - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Okoliščine, da je obsojenec državljan Republike Bosne in Hercegovine, da v Republiki Sloveniji nima niti začasnega prebivališča, niti premoženja ali zaposlitve, kot tudi ne drugih (legalnih) prihodkov, odtehtajo sicer zatrjevano dejstvo, da obtoženec živi pri starših v Ljubljani, da ima tu partnerico in otroka, saj si statusa v Republiki Sloveniji ni uredil, skrbi za otroka pa tudi ni z ničemer izkazal.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Teža in okoliščine izvršitve kaznivih dejanj, obtoženčeva predkaznovanost ter dejstvo, da sta bili obravnavani dejanji storjeni v preizkusni dobi, izkazuje obtoženčevo ponovitveno nevarnost. Utemeljenost suma storitve kaznivih dejanj je z izrekom obsodilne sodbe prerasla v prepričanje sodišča o obtoženčevi krivdi.
pripor - begosumnost - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Glede na izrečeno štirinajstletno zaporno kazen, dejstvo da plen ropa še ni bil najden, kar predstavlja zadostno osnovo za nov začetek kjerkoli na svetu in ne le v Republiki Hrvaški (kjer obtoženec že ima nepremičnine), kakor tudi glede na dejstvo, da še niso bili izsledeni vsi udeleženci tega kaznivega dejanja (ki bi lahko obtožencu pomagali pri umiku iz Slovenije) so podane takšne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi obtoženec, kolikor bi bil izpuščen na prostost, pobegnil in s tem je razlog za pripor iz 1. točke prvega odstavka 201. člena ZKP še vedno podan.
pripor - begosumnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Vse okoliščine na strani obtoženca so še vedno enake kot so bile v času odreditve pripora in ob njegovem podaljšanju. Tem razlogom obtoženec oporeka le z zatrjevanjem, da ne namerava pobegniti, ker ne želi ponovno živeti v strahu. Te navedbe pa ostajajo le na ravni golih zatrjevanj, ki jih Višje sodišče upravičeno ni upoštevalo zaradi preteklega ravnanja obtoženca, ko je izginil neznano kam in se tako izognil izvršitvi kazni zapora po sodbi v drugem kazenskem postopku.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu
Pritožbeno sodišče z izpodbijanim sklepom ni podaljšalo pripora, kot to zmotno navaja pritožnik, saj je bil pripor s sklepom prvostopenjskega sodišča z dne 2. 2. 2015 podaljšan do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni, vendar najdlje do izteka izrečene enotne zaporne kazni, temveč je glede na dejstvo, da je bil obtoženec v priporu preizkusilo, ali je priporni razlog ponovitvene nevarnosti na strani obtoženca še vedno podan.
kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrepi – obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu - objektivni pogoj za izrek varnostnega ukrepa
Izrekanje vseh varnostnih ukrepov se izrecno veže na načelo sorazmernosti, ki igra pri varnostnih ukrepih podobno omejevalno vlogo, kot jo ima krivda pri kaznih. Takšne ukrepe je dopustno izrekati le za najhujša kazniva dejanja, kar pomeni, da je zakonski pogoj „za katere je predpisana kazen najmanj enega leta zapora“ mogoče razumeti le kot zakonski minimum.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora
Sodišče druge stopnje je utemeljeno presodilo, da so pri obtožencu še vedno podani razlogi za pripor po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP, pri čemer je upoštevalo obseg obtoženčeve kriminalne dejavnosti, njegovo vztrajnost, ter dejstvo, da naj bi v kratkem času po izrečeni sodbi Okrožnega sodišča v Krškem z izvršitvijo kaznivih dejanj nadaljeval. Te objektivne okoliščine je pravilno povezalo tudi z obtoženčevo dosedanjo kaznovanostjo.
pripor - ponovitvena nevarnost - neogibnost pripora - odločanje sodišča druge stopnje o priporu - - predčasni nastop kazni
Ob obtoženčevi zahtevi za oddajo v zavod za prestajanje kazni zapora morata biti izpolnjena še dva pogoja, in sicer da je izrečena še ne pravnomočna sodba ter da je zoper obtoženca odrejen (oziroma podaljšan) pripor. Zaradi navedenih razlogov dejstvo, da se obtoženec že nahajanja v zaporu, v ničemer ne vpliva na presojo obstoja pripornih razlogov, niti njihova ugotovitev ob podaljšanju pripora ne more vplivati na obtoženčevo premestitev iz predčasnega prestajanja kazni v pripor.