pripor - sklep o upravičenosti pripora ob zavrnitvi pritožbe zoper sodbo - obstoj razlogov za pripor - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost
Z izrečeno sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena obtoženčeva pritožba zoper prvostopenjsko sodbo, je utemeljenost suma glede obeh obravnavanih kaznivih dejanj prešla v višjo stopnjo oziroma že v stopnjo gotovosti.
pripor - odločanje sodišča druge stopnje o priporu – ponovitvena nevarnost - predčasni nastop kazni
Sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obdolženca pripor odrejen, še podani oziroma ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora.
Obtoženec je na lastno zahtevo nastopil kazen pred pravnomočnostjo sodbe in je glede pravic in dolžnosti izenačen z obsojenci, vendar je še vedno obtoženec s statusom pripornika, in ne obsojenec.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Sodišče mora vedno z razumno mero strpnosti presoditi, ali gre za žalitev, ki zahteva izrek disciplinske kazni, ali pa za takšno neprimerno izražanje, ki ga je treba v konkretnem primeru tolerirati.
pripor - sklep o upravičenosti pripora ob razveljavitvi sodbe - obstoj razlogov za pripor - utemeljen sum - ponovitvena nevarnost - sorazmernost
Utemeljen sum, da je obtoženec storil očitani mu kaznivi dejanji, kot razlog za pripor, kljub razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje izhaja iz pravnomočne obtožnice, po kateri bo tekel postopek pred sodiščem prve stopnje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - hišna preiskava - utemeljeni razlogi za sum - okoliščine, iz katerih izhajajo utemeljeni razlogi za sum - informator policije – priznanje - obrazložitev – oprostilna sodba
Če je neimenovani informator edini vir, ki določa ravnanje policije in preiskovalnega sodnika, mora biti informatorjevo obvestilo subjektivno in objektivno preizkušeno.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006994
ZKP člen 354, 354/1, 354/2, 371, 371/1-9, 371/2. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba pravne opredelitve – umor iz koristoljubnosti – tatvina
Pri presoji dopustnosti spremembe pravne opredelitve je ključno, ali je bil obtoženec pred izrekom sodbe kadarkoli seznanjen z možnostjo drugačne pravne opredelitve očitanega mu dejanja in ali se je imel možnost braniti se zoper spremenjeno oziroma drugačno pravno kvalifikacijo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006986
ZKP člen 370, 371, 371/2. KZ-1 člen 323. ZVCP-1 člen 44.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – zavrnitev dokaznega predloga - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti – vključevanje v cestni promet
Tudi če bi drugi udeleženec prekoračil dovoljeno hitrost, to samo po sebi ne more vplivati na ugotovitev, da predstavlja vključevanje v promet na prednostno cesto na način, kot je to storil obtoženec, kršitev določila prve alineje prvega odstavka 44. člena ZVCP-1.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2007064
ZKP člen 371, 371/1-11, 398. KZ-1 člen 196, 196/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nerazumljiv izrek - opis kaznivega dejanja pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - kršitev temeljnih pravic delavcev
S tem, ko v izreku sodbe ni navedenih zneskov neplačanih prispevkov, ni podana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, niti kršitev materialnega zakona (kršitev temeljnih pravic delavcev - 196. člen KZ-1).
pripor - odločanje sodišča druge stopnje o priporu – ponovitvena nevarnost
Sodišče druge stopnje presoja le, ali so razlogi, iz katerih je bil zoper obdolženca pripor odrejen, še podani oziroma ali so nastopile okoliščine, ki narekujejo odpravo pripora.
pripor - odločanje sodišča druge stopnje o priporu – begosumnost
Dejstva, da je obtoženka tujka, državljanka Republike Srbije, da ima tam stalno prebivališče in družino, ter jo na ozemlje Republike Slovenije ne veže ničesar, obsojena pa je bila na daljšo zaporno kazen, nedvomno kažejo, da bi pobegnila in onemogočila izvršitev prostostne kazni.
vloge - disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev – žalitev v pritožbi
Za uporabo določbe prvega odstavka 78. člena ZKP ni odločilen začetek postopka, ampak presoja, ali je procesni udeleženec v svoji vlogi žalil sodišče ali koga, ki sodeluje v postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006858
ZKP člen 68, 70, 70/4, 148, 371, 371/1-3, 371/1-11, 371/2, 395, 395/1. URS člen 22, 25, 29. EKČP člen 6, 6/3-c. ZPol člen 56.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - navzočnost na glavni obravnavi - sojenje v nenavzočnosti - sklep o sojenju v nenavzočnosti - zagovornik po uradni dolžnosti - obvezna formalna obramba - izbira zagovornika - razrešitev zagovornika - načelo enakosti - pravica do pritožbe - razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - pravica do zaslišanja obremenilnih in razbremenilnih prič - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - umor - grozovit način - odmera kazni
Pravica do obrambe z zagovornikom in pravica do postavitve zagovornika po uradni dolžnosti sta ločeni samostojni pravici in le v primeru pravice obdolženca do obrambe z zagovornikom si lahko obdolženec izbere zagovornika sam.
Ker so bili ves čas sojenja v nenavzočnosti podani formalni pogoji, izpolnjen pa je bil tudi materialni pogoj, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je obtoženec zavestno in hote tvegal sojenje v nenavzočnosti oziroma se je pravici biti sojen v navzočnosti odpovedal, zato zatrjevana kršitev po 3. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni izkazana.
kaznovanje procesnih udeležencev - zavlačevanje postopka - ravnanje, ki očitno meri na zavlačevanje – pravica do pritožbe – upravičenec za vložitev – zagovornik izločenega obdolženca
Vložitev pravnega sredstva za katerega odvetnik glede na svoje (dolžno) poznavanje zakona vnaprej ve, da ni dovoljena ter ob obširni obrazložitvi sodišča prve stopnje v sklepu o razlogih nedovoljenosti take pritožbe, vložitev novega pravnega sredstva (pritožbe zoper sklep sodišča o zavrženju pritožbe kot nedovoljene) o katerem mora odločiti sodišče druge stopnje, pomeni zlorabo procesnih pravic z očitnim namenom zavlačevanja postopka.
78. člen ZKP ureja disciplinsko kaznovanje procesnih udeležencev, med drugim tudi oškodovanca kot tožilca, če v vlogah ali na narokih žalijo sodišče ali druge procesne udeležence.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006851
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1, 392, 392/5. KZ-1 člen 286, 286/1.
odločbe sodišča druge stopnje o pritožbi - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - oviranje pravosodnih in drugih državnih organov – pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Za storitev kaznivega dejanja oviranja pravosodnih in drugih državnih organov ni treba, da bi bil namen vplivanja na pričo neposredno izražen z besedami, temveč je treba na ta namen sklepati iz vseh ostalih okoliščin določenega primera.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 361, 361/7, 392, 394, 394/3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - odločanje sodišča druge stopnje o priporu – pristojnost – pravnomočno odrejen pripor – predčasni nastop kazni - begosumnost – ponovitvena nevarnost
Sodišče druge stopnje po določbi tretjega odstavka 394. člena ZKP preizkusi priporne razloge le za obtoženca, ki je v času odločanja dejansko v priporu.
Nepravnomočno odrejenega pripora ni mogoče podaljšati in tudi ne preizkusiti.
Predčasni nastop prestajanja zaporne kazni pomeni, da je obtoženec znotraj zavoda za prestajanje kazni deležen režima po katerem so obravnavani zaporniki, v razmerju do sodišča pa ima procesnopravni položaj pripornika, z vsemi pravicami, ki so na ta status vezane.
Zgolj na drugi stopnji zvišana kazen, ob nespremenjenih ostalih okoliščinah, ki so pred tem zadoščale za odreditev hišnega pripora, ni zadosten razlog za odreditev pripora.